izpis_h1_title_alt

Učenje programiranja skozi razvoj mobilne igre v Stencylu
ID Kirn, Jure (Avtor), ID Šorak, Klemen (Avtor), ID Nančovska Šerbec, Irena (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/7156/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Uvajanje programiranja kot del obveznega kurikuluma je pomembno za vsakega učenca. S tem učenci pridobivajo znanja tako s področja računalništva kot tudi širša oz. prenosljiva znanja in spretnosti, kot so ustvarjalnost, natančnost, logično razmišljanje, razdelitev problema na manjše probleme, nadzor nad časom, samoregulacija in vztrajanje pri reševanju problemov od začetka do konca. Osnovnošolski učitelji računalništva se pogosto srečujejo z dilemo, kako nadaljevati poučevanje programiranja potem, ko učenci usvojijo osnove programiranja z delčki, ki navadno poteka v programskem okolju Scratch. Ena od možnosti je nadaljevanje učenja programiranja v okoljih, ki omogočajo razvoj aplikacij za mobilne naprave, kot sta npr. AppInventor ali Stencyl. Cilj magistrskega dela je predstaviti model poučevanja programiranja, ki učencem preko izdelave aplikacije za mobilne naprave v programskem okolju Stencyl omogoča pridobivanje in poglabljanje znanja osnovnih konceptov pri programiranju. Zaradi odsotnosti računalniških vsebin v slovenskem osnovnošolskem kurikulumu se pojavi potreba po ustvarjanju učnih okolij, ki omogočajo prilagodljivo izobraževanje. Ena od možnosti je priprava poletne šole. Za ta namen smo zasnovali 20-urno delavnico v obliki brezplačne poletne šole, namenjene učencem, starim od 10 do 15 let, iz izbrane osnovne šole. Vključena je bila polovica učencev s predznanjem programiranja in polovica brez predznanja. Zaradi pandemije covid-19 in s tem povezanih omejitev je učenje potekalo tri dni v živo in dva dni na daljavo v videokonferenčnem okolju Teams. V živo so se učenci spoznali z uporabniškim vmesnikom in osnovami rokovanja v programskem okolju Stencyl. Ker je šlo za kombinirano učenje, smo učni proces podprli z dodatnimi gradivi in aktivnostmi v Moodle spletni učilnici. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili teoretične osnove, na katerih je delavnica zasnovana. Natančneje smo opredelili učni pristop delavnice, ki temelji na projektnem učnem delu. S pomočjo delavnice pri učencih skušamo razvijati t.i. računalniško mišljenje. Učenci računalniško mišljenje razvijajo z aktivnostmi, ki so značilne za računalništvo, zato smo naredili pregled vključenosti računalniških vsebin v obvezni in neobvezni del slovenskega osnovnošolskega kurikula s poudarkom na programiranju. Raziskali smo umeščenost računalniških predmetov v kurikulum drugod po Evropi in svetu. Predstavili smo osnovne koncepte okvirja K-12 za računalniško izobraževanje, ki vsebuje natančne konceptualne smernice glede poučevanja računalništva od vrtca do konca srednje šole. Udeležence delavnice smo seznanili s koncepti, ki jih predlaga omenjeni učni načrt. V empiričnem delu smo se osredotočili na analizo dejavnikov, ki so vplivali na znanje učencev. Zanimal nas je vpliv predznanja na učenčev dosežek pri končnem projektu (igra tipa labirint). Predznanje osnovnih konceptov programiranja smo ocenili s pomočjo predtesta, medtem ko smo za preverjanje usvojenega znanja uporabili potest in oceno končnega projekta. Na rezultate učenja je pomembno vplival prehod izobraževalnega procesa z učenja v živo na učenje na daljavo. Zanimal nas je tudi delež učencev, ki bo nadaljeval z učenjem na daljavo. Prav tako nas je zanimal delež učencev, ki lahko ob mentorski pomoči učitelja izdela pravilno delujoč projekt. Projekte smo ocenili s pomočjo kriterijev za ocenjevanje končnega projekta in z nestrukturiranim opazovanjem. Analizirali smo programsko kodo, ki so jo učenci vključili v izdelavo lastnih projektov in ugotovili, da se med vključenimi koncepti največkrat pojavljajo zaporedje ukazov, pogojni stavki, zanke, redkeje pa tudi števci. Ugotovili smo, da so z delom na daljavo nadaljevali vsi učenci in da je večina učencev svoje projekte uspešno dokončala. Sklepna ugotovitev magistrskega dela je, da je izdelava igre v programskem okolju Stencyl skladu z opisano raziskavo ustrezno zahtevna za učence 2. in 3. vzgojno-izobraževalnega obdobja ter da jih motivira za programje. Zaradi tega in hkrati širokega nabora funkcionalnosti menimo, da je Stencyl primerno okolje za nadaljevanje programiranja po Scratchu. Magistrsko delo bo v pomoč učiteljem kot dodatno gradivo pri poučevanju uvodnega programiranja, spletna učilnica pa bo učencem v oporo pri nadgradnji in ustvarjanju preprostejših aplikacij, s čimer bodo lahko razvijali računalniška znanja in veščine.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:programiranje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2022
PID:20.500.12556/RUL-136113 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:104593411 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.05.2022
Število ogledov:511
Število prenosov:56
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Learning to programme through mobile game development in Stencyl
Izvleček:
Introductory programming as part of the compulsory curriculum is important for every student. In this way, students should acquire both knowledge of computer science and more advanced or transferable knowledge and skills, such as creativity, accuracy, logical thinking, problem solving, time control, self-control, perseverance in solving problems from beginning to end. Primary computer science teachers often face the dilemma of how to continue teaching programming after students have mastered the basics of particle programming, which usually takes place in a Scratch programming environment. Another option is to teach programming in environments that enable mobile application development, such as AppInventor or Stencyl. The aim of the master's thesis is to present a model of teaching programming that will allow students to acquire and deepen knowledge of basic concepts and skills in programming by creating an application for mobile devices in the software environment Stencyl. Since computer topics are missing in the Slovenian primary school curriculum, there is a need to create learning environments that allow flexible teaching. One possibility is to organize a summer school. To this end, we designed a 20-hour workshop in the form of a free summer school for students aged 10 to 15 from a selected primary school. Half of the students with prior knowledge of programming and half without prior knowledge were included. Due to the Covid 19 pandemic and associated constraints, learning took place live on three days and online in the Teams video conferencing environment on two days. Students learned the user interface and the basics of using the Stencyl software environment live and expanded and deepened their knowledge while working online under the guidance of instructors. Since it was a combination of learning, we supported the learning process with additional materials and activities in the online Moodle classroom. In the theoretical part of the master thesis we presented the theoretical foundations on which the workshop is based. We have defined in more detail the learning approach of the workshop, which is based on project-based learning. The goal of the workshop is to develop computational thinking. Students develop it with activities that are typical of computer science. Therefore, we have provided an overview of the inclusion of computer science content in the compulsory and elective parts of the Slovenian primary school curriculum, with an emphasis on programming. We examined the placement of computer science topics in the curriculum in other countries in Europe and the world. We presented the basic concepts of the CS K-12 Framework for Computing Education, which provides detailed conceptual guidelines for teaching computing from kindergarten to the end of high school. The workshop participants were familiarised with the concepts proposed in the aforementioned framework. In the empirical part, we focused on analysing the factors that influenced students' knowledge. We were interested in the influence of prior knowledge on students' performance in the final project (maze video game). Prior knowledge of basic programming concepts was assessed with a pretest, while acquired knowledge was examined with a test and assessment of the final project. Learning outcomes were significantly influenced by the transition of the educational process from live to online learning. We were also interested in the percentage of students who will continue with online learning. We were also interested in the percentage of students who were able to create a final project that worked well with the help of an instructor. Projects were assessed using the final project assessment criteria and unstructured observation. We analyzed the program code that students used in creating their own projects and found that the concepts most often included a sequence of commands, conditional sentences, loops, and, rarely, counters. We found that all students continued to work remotely and that most students successfully completed their projects. The conclusion of the master thesis is that the creation of a game in the software environment Stencyl, after reviewing the literature? and in accordance with the described research, is an appropriate challenge for students of the 2nd and 3rd educational period and motivates them to program. For this reason, and due to the wide range of functionalities, we believe that Stencyl is a suitable environment to continue programming after Scratch. The master thesis will serve teachers as additional material in teaching introductory programming, and the online classroom will help students to create and improve simpler applications and programs so that they can develop their computer science knowledge and skills.

Ključne besede:programming

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj