Namen članka je opisati vpliv obstoječe industrijske strukture na prizadevanja in ukrepe pri regulativnem urejanju oz. oblikovanju politike znanosti in tehnologije (Z & 1). Avtor domneva, da je bilo za sedanjo inovacijsko politiko ključno dvoje tranzicijskih dogajanj. Na eni stran gre za prehod od obstoječih posebnih regulativnih ter samoregulativnih praks (in razpoložljivih virov) h kvazi-kapitalističnim regulativnim in samoregulativnim praksam, ki so bile posledica radikalnih gospodarskih reform v prvi polovici oo-th. Na drugi strani pa gre za prehod k standarnemu (modernemu) regulativnemu okviru, ki temelji na mobilizaciji gospodarskih (kapitalističnih), političnih in industrijskih virov, ter kombinaciji regulativnih eraks trga, demokratičnih politik in strokovno podprtih dejavnosti izvršne oblasti. Clanek tako najprej obravnava pojmovni okvir za analizo inovacijskih dejavnosti v postsocialističnem okolju ter za analizo specifične situacije na Češkem. Sledi analiza sedanjega stanja inovacijske politike v tej državi. Nato avtor identificira ter analizira ključne dejavnike preoblikovanja domačih Z & Tvirov ter ocenjuje njihov vpliv na oblikovanje nacionalnega inovacijskega sistema. V zaključku med drugim povzema probleme inovacijske politike glede na izzive in omejitve v prehodu na sodobne oblike ter regulacijske prakse, ki so skupne državam članicam Evropske unije.
|