Experiences from the past : domestic help workers and legal solutions

Selišnik, Irena (avtor)

Domestic service has become a subject of many legislative interventions, nevertheless domestic work still remains elusive from state policy. At first, domestic workers have been frequently singled out from enjoying rights and protective legislation. However, even if domestic workers were given formal recognition of rights, regulations generally arrived later than for many other workers and didn’t influence on real empowerment of domestic workers. This durable question of their “problematic position” regarding rights and entitlements can be found in “sectoral disadvantage” which is the direct consequence of the past historical categorization, where legal situation of domestic workers is rooted.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: domestic help workers, legislation, history, Carniola, paternalistic order
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 947-964
• Številčenje: Letn. 29, št. 4
• PID: 20.500.12556/RUL-135219
• UDK: 94:64(497.4)\"18/19\"
• ISSN pri članku: 1318-0185
• DOI: 10.19233/AH.2021.37
• COBISS.SI-ID: 91968259

Opomba

TITOLO: Esperienze del passato: lavoratrici domestiche e soluzioni legislative / SINTESI: Sebbene il lavoro domestico retribuito è stato oggetto di molti interventi legislativi per rendere le condizioni di lavoro il più possibile eque, la regolamentazione è rimasta sfuggente e non è mai stata pienamente adottata dalle politiche statali. Inizialmente, le lavoratrici domestiche erano prive di diritti del lavoro e di una legislazione di protezione. Nei periodi successivi è stato loro concesso un riconoscimento formale dei diritti, ma le normative erano generalmente tardive rispetto a molti altri lavoratori e non hanno influenzato il reale potenziamento delle lavoratrici domestiche. La questione persistente della loro «posizione problematica» riguardo ai diritti deriva dallo «svantaggio settoriale» che è la diretta conseguenza della passata categorizzazione storica nella quale è radicato lo status giuridico delle lavoratrici domestiche. / PAROLE CHIAVE: lavoratrici domestiche, legislazione, storia, Carniola, paternalismo

• Datum objave v RUL: 01.03.2022

Gradivo je del revije

• Naslov: Acta Histriae
• Skrajšan naslov: Acta Histriae
• Založnik: Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije, = Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia, Science and Research Centre of the Republic of Slovenia, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, = Società storica del Litorale, Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja, = Istituto IRRIS di ricerca, sviluppo e strategie della societa, cultura e ambiente
• ISSN: 1318-0185
• COBISS.SI-ID: 34491648

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
• Začetek licenciranja: 01.03.2022

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Izkušnje iz preteklosti : gospodinjske delavke in pravne rešitve

Izvleček

Plačano domače delo je bilo predmet mnogih zakonodajnih intervencij, ki naj bi vzpostavile, kar se le da poštene delovne pogoje. Toda navkljub temu je ureditev plačanega gospodinjskega dela ostala zmuzljiva in je državne politike nikoli niso v celoti zaobjele. V tem procesu so bile hišne pomočnice preobražene v gospodinjske delavke. Sprva so bile tako izvzete iz delovnih pravic in zaščitne zakonodaje, v kasnejših obdobjih pa so delavske pravice vedno bolj zahtevale tudi same, tako kot formalno ureditev svojega statusa, ki je skoraj vedno prišla kasneje kot v drugih poklicih. Aktualna delovna zakonodaja za gospodinjske delavke pa navkljub vsem intervencijam ni omogočila njihovega opolnomočenja. Zakonodaja se je osredotočala na zaposlovalca in na delavke ter v nekaterih primerih na neformalno ekonomijo, kljub vsemu pa je ostajalo vprašanje »problematičnega statusa gospodinjskih delavk« nerešeno. Problem je izhajal tudi iz specifičnosti sektorja in pomanjkljivosti v njem, ki je posledica zgodovinskega procesa in minulih zgodovinskih kategorij, v katerih je zakoreninjen pravni položaj gospodinjskih delavk. Zgodovinske izvore zapostavljenosti lahko zasledimo v različnih pravnih ureditvah položaja za različne skupine delavcev in delitvi na javno in zasebno, ki za seboj potegne neenakosti v moči, saj je ravno v sferi gospodinjstva zakoreninjena dihotomija na javno/zasebno (družino). Hkrati pa je položaj gospodinjske delavke povezan s socialno stratifikacijo in ekonomskim položajem na trgu delovne sile. Odvisen položaj zaposlenega se lahko namreč tudi spremeni s pomanjkanjem delovne sile in obratno, veliko število potencialnih delavcev in delavk lahko še poslabša delovne pogoje. Avtorica predlaga, da naj se zakonodajni ukrepi za ureditev plačanega gospodinjskega dela osredotočijo na slednje sektorske pomanjkljivosti.

• Ključne besede: gospodinjske delavke, zakonodaja, zgodovina, Kranjska, paternalizem

Projekti

• Financer: EC - European Commission
• Program financ.: European Commission
• Številka projekta: 742683
• Naslov: Post-war trasistions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adricatic Region
• Akronim: EIRENE