izpis_h1_title_alt

Povezanost motenj izmenjave plinov s kakovostjo spanja pri otrocih in mladostnikih z motnjami dihanja v spanju
ID Krivec, Uroš (Avtor), ID Neubauer, David (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Fauroux, Brigitte (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,01 MB)
MD5: 18C1710B25CF7ED12BC98D7D970C27C0

Izvleček
Uvod. Motnje dihanja v spanju so pri otrocih in mladostnikih pogoste. Bolniki s sindromom obstrukcijske apneje v spanju (OSA) imajo ponavljajoče se dihalne premore z epizodami kratkotrajnega prebujanja in posledično slabšo kakovost spanja. Prebujanja povzročajo pospešitve srčnega ritma in obremenitev srčno-žilnega sistema. Najizrazitejši dogodki so povezani z desaturacijo in hiperkapnijo. Pri otrocih z živčno-mišičnimi boleznimi in boleznimi dihal, se v spanju pojavijo obdobja z nizko zasičenostjo hemoglobina s kisikom in hiperkapnijo tudi brez obstrukcijskih dogodkov. Védenje o kakovosti spanja pri takšnih bolnikih je skopo. Še manj je podatkov o medsebojnem vplivu neustrezne izmenjave plinov na kakovost spanja pri bolnikih s sočasno dihalno podporo v spanju. Polisomnografija (PSG) predstavlja »zlati standard« potrditve sindroma OSA. Težo stanja določa število apnej in hipopnej v uri spanja, tj. apneja-hipopneja indeks (AHI). Posledično raziskave pogosto opredelijo vzporednice med navedenim indeksom in bolezenskimi posledicami motenj dihanja v spanju, le redko pa neposredno s kazalci izmenjave plinov v spanju. Zaradi številnih omejitev PSG (razpoložljivost, tehnična zahtevnost, dostopnost) in nujnosti ustrezne ocene kazalcev kakovosti spanja, so raziskovalci opredelili druge preiskovalne metode. Aktimetrija omogoča nenehno beleženje gibanja telesa s pomočjo piezoelektričnega acelerometra. Validacijske študije so potrdile ustreznost na takšen način izmerjene kakovosti spanja in števila prebujanj pri odraslih in otrocih, tako v PSG laboratorijih, kot tudi na bolnikovem domu. Učinkovitost izmenjave plinov lahko neinvazivno izmerimo s pulzno oksimetrijo (SpO2) in kožnim merjenjem delnega tlaka ogljikovega dioksida v krvi (PtcCO2). Sodobne naprave omogočajo sočasno meritev obeh parametrov na enem mestu (ušesna mečica). Poleg navedenih vrednosti pulzna oksimetrija beleži variabilnost srčnega utripa. Slednja se v analizi kakovosti spanja vrednoti kot kazalec razdrobljenosti spanja. Namen dela in hipotezi. Motnje dihanja v spanju lahko povzročajo znižanje kakovosti spanja pri otrocih in mladostnikih. Poglaviten kazalec dihanja je učinkovita izmenjava plinov. Povezanost ravni nočne hipoksemije in hiperkapnije s kakovostjo spanja doslej ni bila opredeljena. Namen dela je bila analiza povezanost med objektivnimi aktimetričnimi kazalci kakovosti spanja in neinvazivno izmerjeno izmenjavo plinov pri kronično bolnih otrocih in mladostnikih. Zastavljeni raziskovalni hipotezi sta bili: (1) nizka kakovost spanja je povezana s hipoksemijo v spanju pri otrocih in mladostnikih in (2) nizka kakovost spanja je povezana s hiperkapnijo v spanju pri otrocih in mladostnikih. Preiskovanci in metode. Raziskava je zajela otroke in mladostnike z različnimi vzroki za motnje dihanja v spanju; najpogosteje sindrom OSA (laringomalacija, traheomalacija), bolezni pljuč (cistična fibroza, obliterantni bronhiolitis), bolezni prsnega koša (ahondroplazija, Marfanov sindrom). V raziskavo smo na prospektiven način vključili zaporedno obravnavane kronično bolne otroke in mladostnike ter jih a priori kategorizirali v tri skupine. V prvo skupino smo zajeli 38 preiskovancev z nočno hipoventilacijo (Skupina NH). Nočno hipoventilacijo smo opredelili kot prisotnost SpO2 < 90 % za vsaj 5 zaporednih minut in/ali > 10 % nočnega časa in prisotnost PtcCO2 > 50 mm Hg za vsaj 5 zaporednih minut in/ali > 10 % nočnega časa. Druga skupina je zajela 25 preiskovancev z delno korigirano nočno hipoventilacijo (Skupina PC-NH). Preiskovanci so bili obravnavani med prvimi dnevi prilagajanja na neinvazivno dihalno podporo v spanju, ko zdravljenje še ni doseglo izboljšanja nočne hipoksemije in hiperkapnije. Tretja skupina je zajela 11 preiskovancev brez nočne hipoksemije ali hiperkapnije opredeljene kot prisotnost SpO2 > 90 % in PtcCO2 < 50 mm Hg v nočnem posnetku (Skupina no-NH). Sedem preiskovancev je bilo učinkovito zdravljenih z neinvazivno dihalno podporo, pri štirih je nočna hipoventilacija izzvenela. Kriterij za uporabo neinvazivne dihalne podpore so bili: nočna hipoksemija s SpO2 < 90% za ? 10 % nočnega časa in/ali nočna hiperkapnija s PtcCO2 ? 50 mm Hg za ? 10 % nočnega časa. Izključeni so bili otroci mlajši od enega leta in bolniki s temno kožo (tehnična omejitev SpO2/PtcCO2 monitorja). Poleg tega tudi preiskovanci, ki so prejemali zdravila z vplivom na spanje, bolniki, ki so prejemali dodatek kisika v vdihanem zraku ali so imeli moteno gibljivosti zgornjih okončin. Aktimetrijo smo preko noči merili z zapestnim aktimetrom (Actiwatch, Cambridge Neurotechnlogy). Izmenjavo plinov preko noči smo merili na kontinuiran, neinvaziven način, s pomočjo monitorja, ki na ušesni mečici preiskovanca sočasno beleži SpO2 in PtcCO2 (SenTec Digital Monitor). Rezultati. Preiskovanci treh opredeljenih skupin se med seboj značilno niso razlikovali po starosti in indeksu telesne mase. Primerjava kazalcev kakovosti spanja je razkrila, da so imeli preiskovanci v skupini no-NH v primerjavi s preiskovanci v skupini NH v povprečju značilno daljši skupni čas spanja (418 min ± 60 vs. 369 min ± 98, p = 0,001), višjo učinkovitost spanja (EFF) (92 % ± 5 vs. 78 % ± 11, p < 0,001) in nižji indeks razdrobljenosti spanja (FI) (21 ± 9 vs. 34 ± 16, p = 0,001). Podoben rezultat je razviden tudi iz primerjave povprečji skupin no-NH s PC-NH za skupni čas spanja (418 min ± 60 vs. 390 min ± 95, p = 0,002), EFF (92 % ± 5 vs. 81 % ± 8, p < 0,001) in IF (21 ± 9 vs. 32 ± 16, p = 0,006). Preiskovanci v skupini PC-NH so v povprečju dosegli značilno daljši skupni čas spanja (390 min ± 95 vs. 369 min ± 98, p = 0,004) in višjo EFF (81 % ± 8 vs. 78 % ± 11, p = 0,004) kot preiskovanci v skupini NH. Primerjava kazalcev izmenjave plinov in frekvence pulza je pokazala, da so imeli preiskovanci v skupini no-NH v primerjavi s preiskovanci v skupini NH preko noči v povprečju značilno višjo minimalno zabeleženo vrednost SpO2 (90 % ± 4 vs. 85 % ± 7, p = 0,03) in manjši delež časa s PtcCO2 > 50 mm Hg (0 % vs. 20 % ± 31, p = 0,006). Povprečne vrednosti zabeleženih meritev deleža časa s SpO2 < 90 %, < 92 %, desaturacijskega indeksa in najvišje izmerjene vrednosti PtcCO2 so bile v skupini no-NH nižje kot v preostalih dveh skupinah, vendar se statistično značilno niso razlikovale. Zabeleženi podatki frekvence pulza se med skupinami pomembno niso razlikovali z izjemo kazalca indeks porasta pulza za > 6 utripov / minuto (PRRI-6). Povprečje zabeleženih vrednosti v skupini no-NH je bilo statistično značilno višje kot povprečje v skupini NH (38 ± 22 vs. 17 ± 4, p = 0,01) in v skupini PC-NH (38 ± 22 vs. 19 ± 6, p = 0,03). Aktimetrična kazalca EFF in FI sta v skupini NH sovpadala z najnižjo zabeleženo vrednostjo SpO2 (r2 = 0,21, p = 0,004 pri prvem in r2 = - 0,10, p = 0,050 pri slednjem) in z deležem časa s SpO2 < 90 % (r2 = - 0,33, p < 0,001 pri prvem in r2 = 0,13, p = 0,028 pri slednjem). EFF in FI sta značilno sovpadala tudi z vrednostmi standardne deviacije pulza (r2 = - 0,42, p < 0,001 pri prvem in r2 = 0,37, p < 0,001 pri slednjem) ter PRRI-6 (r2 = - 0,33, p < 0,001 pri prvem in r2 = 0,13, p < 0,028 pri slednjem), PRRI-10 (r2 = - 0,33, p < 0,001 pri prvem in r2 = 0,15, p = 0,034 pri slednjem) in PRRI-15 (r2 = - 0,33, p < 0,001 pri prvem in r2 = 0,33, p = 0,07 pri slednjem). Med zabeleženimi vrednostmi EFF in FI ter kazalci PtcCO2 v navedeni skupini bolnikov sovpadanja nismo potrdili. V skupini PC-NH smo preko noči zabeležili le blago hipoksemijo in hiperkapnijo. V tej skupini sovpadanja med vrednosti aktimetričnih kazalcev in kazalcev izmenjave plinov ter frekvence pulza nismo potrdili. V skupini no-NH smo zabeležili normalne vrednosti kazalcev kakovosti spanja in izmenjave plinov. Sovpadanja med zabeleženimi vrednostmi EFF in FI ter SpO2, PtcCO2 in frekvence pulza nismo potrdili. Zaključki. Objektivna ocena medsebojnega vpliva spanja in dihanja predstavlja zahteven izziv. V naši raziskavi smo z dvema neinvazivnima in minimalno ovirajočima metodama, zapestno aktimetrijo in neinvazivnim SpO2/PtcCO2 monitorjem, uspeli pridobiti podatke o kakovosti spanja in sočasni izmenjavi plinov. Zbrani podatki kažejo povezanost kazalcev kakovosti spanja z nočno hipoksemijo in variabilnostjo pulza, medtem ko povezanosti med kakovostjo spanja in nočno hiperkapnijo nismo uspeli dokazati. Naša opažanja kažejo na smotrnost potrditve rezultatov pri večjem številu preiskovancev. Polisomnografska metoda ocene spanja in dodatna opredelitev vplivov neinvazivne dihalne podpore lahko dodatno pripomoreta k razjasnitvi značilnosti medsebojnih interakcij. Motnje dihanja v spanju so povezane s številnimi negativnimi vplivi na telesni in duševni razvoj otrok. Trajnim bolezenskim posledicam se lahko učinkovito izognemo s pravočasno prepoznavo in ustreznim zdravljenjem.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:aktigrafija, pulzna oksimetrija, kožno merjenje količine plinov v krvi, učinkovitost spanja, razdrobljenost spanja, hipoksemija, hiperkapnija, otrok
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Organizacija:MF - Medicinska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-134134 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:92713987 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.12.2021
Število ogledov:839
Število prenosov:109
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Association of altered gas exchange and sleep quality in children and adolescents with sleep disordered breathing
Izvleček:
Introduction. Sleep-disordered breathing is frequent in children and adolescents. Patients with obstructive sleep apnea (OSA) have repetitive airway obstructions and breathing pauses associated with desaturations, arousals and poor sleep quality. In children with neuromuscular or lung disease hypoxemia or even hypercapnia can be present without obstructive events during sleep. These patients often require night time respiratory support. The influence of altered gas exchange on sleep quality has not been extensively studied in such children. Polysomnography (PSG) is considered the gold standard for the assessment of sleep but its complexity often limits its availability in clinical practice. Several alternative approaches have been used to bridge these restrictions. Actigraphy has been shown to produce acceptable estimates for several sleep quality parameters. Continuous measurement of oxygen hemoglobin saturation by pulse oximetry (SpO2) and transcutaneous measurement of carbon dioxide partial pressure (PtcCO2) can be performed noninvasively at the earlobe. Simultaneously collected data on pulse rate variability can contribute to the assessment of cardiovascular stress and its impact on sleep quality. Aims and hypothesis. The purposes of the study was to analyze associations between objective indicators of sleep quality and nocturnal gas exchange alterations with pulse rate variability in children with various chronic respiratory health conditions. We aimed to determine whether associations exist between sleep efficiency (EFF) and sleep fragmentation (FI) measured by actigraphy and nocturnal hypoxemia, hypercapnia and pulse rate variability noninvasively assessed by a combined SpO2/ PtcCO2 monitor. Findings in patients with nocturnal hypoventilation would be compared to those with partially corrected and normal nocturnal gas exchange. The two study hypotheses were: (1) low sleep quality is associated with nocturnal hypoxemia in children and adolescents and (2) low sleep quality is associated with nocturnal hypercapnia in children and adolescents. Subjects and methods. Children and adolescents with various conditions leading to sleep-disordered breathing were included into the study. The majority was affected by large airway pathology, lung disease and chest wall abnormalities. Consecutive patients were prospectively recruited and categorized a priori into three groups. The first group contained 38 subjects with nocturnal hypoventilation defined by coexisting nocturnal hypoxemia and hypercapnia (NH group). Nocturnal hypoventilation was defined by a minimal SpO2 < 90 % for at least 5 consecutive minutes and/or for > 10 % of night time, and a PtcCO2 > 50 mm Hg for at least 5 consecutive minutes and/or > 10 % of night time. Criteria for noninvasive respiratory support were nocturnal hypoxemia with SpO2 < 90 % for > 10 % of night time and/or nocturnal hypercapnia with a PtcCO2 > 50 mm Hg for > 10% of night time. The second group included 25 other subjects with partially corrected nocturnal hypoventilation (PC-NH group). Subjects evaluated during the first days of adaptation to noninvasive respiratory support, when an incomplete correction of nocturnal hypoxemia and hypercapnia was present. The third group contained patients without nocturnal hypoventilation, defined as nocturnal SpO2 > 90% and PtcCO2 < 50 mm Hg (no-NH group). This group included 11 subjects, 7 subjects well controlled by noninvasive respiratory support, and 4 subjects with cured nocturnal alveolar hypoventilation. Exclusion criteria were: treatment with any medication that would influence sleep, abnormal daytime blood gases and/or need for supplemental oxygen. Also, subjects with impaired upper limbs mobility (actigraphy requirement) and those younger than one year of age or with dark skin (technical limitation of the combined SpO2/PtcCO2 monitor) were excluded. Actigraphy measurements were performed by a wrist actimeter (Actiwatch, Cambridge Neurotechnlogy). Overnight gas exchange recordings were performed noninvasively by a combined SpO2/PtcCO2 monitor (SenTec Digital Monitor). Results. A total of 74 subjects were included. Subject’s mean age and body mass index (BMI) did not differ significantly between the groups. Comparison of sleep indicators in no-NH group and NH group reviled significantly longer mean actual sleep time (418 min ± 60 vs. 369 min ± 98, p = 0,001), higher EFF (92 % ± 5 vs. 78 % ± 11, p < 0,001) and lower FI (21 ± 9 vs. 34 ± 16, p = 0,001) in no-NH group. Likewise, comparison of sleep indicators in no-NH group and PC-NH group showed significantly longer mean actual sleep time (418 min ± 60 vs. 390 min ± 95, p = 0,002), higher EFF (92 % ± 5 vs. 81 % ± 8, p < 0,001) and lower FI (21 ± 9 vs. 32 ± 16, p = 0,006) in no-NH group. Also, subjects in PC-NH group had significantly longer mean actual sleep time (390 min ± 95 vs. 369 min ± 98, p = 0,004) and higher EFF (81 % ± 8 vs. 78 % ± 11, p = 0,004) compared to those in the NH group. Evaluation of gas exchange and pulse rate parameters in the no-NH group and NH group showed significantly higher mean value of minimal night time SpO2 (90 % ± 4 vs. 85 % ± 7, p = 0,03) and lower mean percent of time spent with a PtcCO2 > 50 mm Hg (0 % vs. 20 % ± 31, p = 0,006) in the no-NH group. The no-NH group recorded lower mean values of the percent of time spent with SpO2 < 90%, <92%, desaturation index and maximal PtcCO2 that other two groups, but the differences did not reach statistical significance. Pulse frequency results did not differ among groups except for pulse rate rise index by > 6 / min (PRRI-6). Mean recorded value in group no-NH was significantly higher than in group NH (38 ± 22 vs. 17 ± 4, p = 0,01) and in group PC-NH (38 ± 22 vs. 19 ± 6, p = 0,03). In NH group, analysis showed association of actigraphy parameters EFF and FI with minimal SpO2 (r2 = 0,21, p = 0,004 and r2 = - 0,10, p = 0,050, respectively) and with the time spent with SpO2 < 90 % (r2 = - 0,33, p < 0,001 and r2 = 0,13, p = 0,028, respectively). EFF and FI were also associated with standard deviation of the pulse rate (r2 = - 0,42, p < 0,001 and r2 = 0,37, p < 0,001, respectively), PRRI-6 (r2 = - 0,33, p < 0,001 and r2 = 0,13, p < 0,028, respectively), PRRI-10 (r2 = - 0,33, p < 0,001 and r2 = 0,15, p = 0,034, respectively) and PRRI-15 (r2 = - 0,33, p < 0,001 and r2 = 0,33, p = 0,07, respectively). We found no association between EFF nor FI and PtcCO2 parameters. Subjects in PC-NH group recorded only mild abnormalities in night time SpO2 and PtcCO2 measurements. No association was observed between EFF, FI, gas exchange parameters and pulse rate values. In no-NH group, the observed parameters of sleep quality, SpO2, PtcCO2, and pulse rate were within normal range. No association was determined among them. Conclusions. Objective evaluation of the interplay between sleep and breathing is challenging in children. Respect for the nature of pediatric sleep precludes specific approach to research. Our study managed to get insight on sleep quality and gas exchange by actigraphy and noninvasive SpO2/PtcCO2 monitoring. Objective assessment showed that poor sleep quality was associated with nocturnal hypoxemia and pulse rate variability, whereas such an association was not confirmed for hypercapnia. These observations require further validation in larger patient groups. Sleep evaluation by PSG and delineation of respiratory support interactions could allow for additional insight. The importance of timely recognition and treatment of sleep-disordered breathing has been well acknowledged in children. Therefore, deleterious consequences of seep related breathing disturbances should become only a rare exception in pediatric and adolescent age.

Ključne besede:actigraphy, pulse oximetry, transcutaneous blood gas monitoring, sleep efficiency, sleep fragmentation, hypoxemia, hypercapnia, child

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj