izpis_h1_title_alt

Sekuritizacija evropeizacije kot vir ontološke ogroženosti v Republiki Srbski : doktorska disertacija
ID Kočan, Faris (Avtor), ID Bojinović Fenko, Ana (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Zupančič, Rok (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (10,30 MB)
MD5: 0D2F6251C912F689ABFD248D21609C65

Izvleček
V doktorski disertaciji obravnavam vpliv procesa pridruževanja k Evropski uniji (EU), tj. evropeizacije, na izgradnjo etnične identitete bosanskih Srbov in politične identitete Republike Srbske (RS) v Bosni in Hercegovini (BiH). V jedru doktorske disertacije preverjam, zakaj se pričakovani učinek evropeizacije na etnične identitete v pokonfliktnem okolju – preoblikovanje etničnih identitet prek desekuritizacije – v primeru Bosne in Hercegovine (BiH) in RS ne udejanja. Pri tem izhajam iz predpostavke, da politična elita v RS izrablja evropeizacijo kot kontekst za sekuritizacijo dveh virov ogrožanja varnosti, in sicer notranjega in zunanjega drugega, ter s tem zavira preoblikovanje etničnih identitet v BiH in posledično desekuritizacijo antagonizmov med etničnimi skupinami v BiH. V tem primeru sta notranja druga skupini Bošnjakov in bosanskih Hrvatov, zunanji drugi pa EU. Posledično razkrivam, kako politična elita v RS krepi ontološko varnost RS kot politične entitete na račun ohranjanja antagonizmov med etničnimi skupinami v BiH v kontekstu približevanja BiH k EU; sekuritizacija je za politično elito RS tehnika vladanja. To preverjam s pomočjo treh točk preloma (pogajanj za podpis Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, prudskih in butmirskih procesov in referenduma o dnevu RS). Ugotavljam, da EU nima potenciala za desekuritizacijo antagonizmov med etničnimi skupinami v BiH. Vsak poskus aktivnejšega angažmaja EU je politična elita RS razumela kot »bošnjaško« agendo, ki škodi RS. Pri tem analiza pokaže, da je prisotnost EU s strani politične elite in prebivalcev v RS razumljena pozitivno takrat, ko so cilji EU manj politični oziroma so osredinjeni na gospodarstvo. Izsledki doktorske disertacije kažejo, da samo približevanje BiH EU oziroma jasnejša evropska perspektiva ne odtehta potencialne izgube, ki bi jo politična elita v RS »utrpela« v primeru uspešnosti reform, katerih cilj je ustvarjanje funkcionalnejše BiH. Funkcionalnost BiH je namreč bila – v vseh treh proučevanih točkah preloma – s strani politične elite v RS predstavljena kot poskus centralizacije BiH in posledično uokvirjena kot začetek konca subjektivitete RS.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:evropeizacija, sekuritizacija, ontološka ogroženost, etnična identiteta, Republika Srbska
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[F. Kočan]
Leto izida:2021
Št. strani:378 str.
PID:20.500.12556/RUL-132529 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:323:327(497.6)(043.2)
COBISS.SI-ID:83046659 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.10.2021
Število ogledov:2497
Število prenosov:545
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Securitisation of Europeanisation as a source of Ontological Insecurity in Republika Srpska
Izvleček:
The dissertation discusses the impact of the process of accession to the European Union (EU) – i.e. Europeanisation – on the formulation of the ethnic identity of Bosnian Serbs and the political identity of Republika Srpska (RS) in Bosnia and Herzegovina (BiH). The centrepiece of the doctoral thesis is an examination of how it is possible that the expected effect of Europeanisation on ethnic identities in a post-conflict environment – a transformation of ethnic identities through desecuritisation – does not materialise in the case of BiH and the RS. We start from the assumption that the political elite in the RS uses Europeanisation as a context for the securitisation of two sources of threats – the internal and external Other. This prevents the transformation of ethnic identities in BiH, and as a result also the desecuritisation of antagonisms among the ethnic groups of BiH. In this case, the internal Other are Bosniaks and Bosnian Croats, while the external Other is the EU. Consequently, we reveal how the political elite in the RS maintains the ontological security of the RS as a political entity by preserving the antagonisms among the ethnic groups of BiH in the context of the EU accession process; securitisation is used as a technique of governance by the RS political elite. We test this argument on three events that are understood as points of ruptures: negotiations on the Stabilisation and Association Agreement, the Prud and Butmir processes, and the referendum on the Day of Republika Srpska. We establish that the EU does not possess the potential to desecuritise the antagonisms among the ethnic groups of BiH. Any attempt at a more active engagement by the EU was interpreted by the RS political elite as a Bosniak agenda aimed against the RS. The analysis shows that the RS political elite and Bosnian Serbs see the presence of the EU in a more positive light when its goals are less political and focused more on the economy. The results of the dissertation show that BiH’s EU accession process or a clearer EU perspective alone do not outweigh the potential costs for the RS political elite if reforms aimed at creating a more functional BiH were to succeed. In all three analysed points of ruptures, the RS political elite presented motions for a more functional BiH as attempts to centralise the country, and framed them as the beginning of the end for the RS as a political entity.

Ključne besede:Europeanisation, securitisation, ontological insecurity, ethnic identity, Republika Srpska

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj