izpis_h1_title_alt

Onkraj naturalizma in transcendentalizma: K utelešenemu (in nekoliko manj minimalnemu) sebstvu
ID Sivić, Adnan (Avtor), ID Vörös, Sebastjan (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (847,59 KB)
MD5: DF3E7B63565DE4E4D85B9C5864ED41FC

Izvleček
Naloga obravnava dve (na videz) povsem ločeni področji: izkustveno sebstvo ter razpravo o vlogi in statusu normativnih razlogov. Tako v prvem poglavju najprej predstavim dve trenutno najvplivnejši pojmovanji sebstva v metodološkem okviru izkustvenega minimalizma in najpomembnejše težave obeh pristopov, zatem poskusim pokazati, da so pojmovni vozli, v katere se zapleteta obe razlagi, posledica dveh implicitnih predpostavk, ki sta skupni obema stališčema in ki ju označim z izrazom hiperminimalizem. V nadaljevanju poskusim na podlagi Merleau-Pontyjeve fenomenologije in paradigme utelešenosti/udejanjenosti razviti drugačno razumevanje sebstva, ki se tem težavam izogne, ne da bi s tem zapustilo metodološko polje izkustvenega minimalizma. Drugo poglavje obravnava nekatere implikacije takšnega pojmovanja subjekta (kakor tudi drugih elementov paradigme utelešenosti/udejanjenosti) za sodobno metaetično razpravo o eksternalizmu in internalizmu glede normativnih razlogov. Natančneje, v drugem poglavju poskusim pokazati, da nam fundamentalna vloga, ki jo paradigma utelešenosti/udejanjenosti pripisuje afektivnosti, lahko ponudi drugačno utemeljitev normativnih razlogov, ki jo lahko razumemo kot specifično vrsto konstitutivizma. To metaetično stališče, ki ga provizorično poimenujem metaetični organicizem, izhaja iz drugačnih predpostavk o naravi razuma in afektivnosti, ki so jih z različnih zornih kotov razvili predvsem Goldstein, Merleau-Ponty in Varela (in ki ustvarjajo ključni del utelešenega pojmovanja subjektivnosti, kakršnega zagovarjam v prvem poglavju).

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:fenomenologija, izkustveno sebstvo, utelešenost, afektivnost, normativni razlogi, konstitutivizem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-132469 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:90128387 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:27.10.2021
Število ogledov:856
Število prenosov:77
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Beyond naturalism and transcendentalism: Towards an embodied (and slightly less minimal) self
Izvleček:
The present thesis tackles two (only apparently) completely independent questions: the experiential self and the debate on the role and status of normative reasons. In the first chapter, I briefly present two of the currently most influential accounts of the self within the framework of experiential minimalism, along with some crucial difficulties that both accounts are faced with. Then, I show that these stubborn conceptual knots follow from two implicit presuppositions that are shared by both views (and which I term hyperminimalism). On the basis of Merleau-Ponty’s phenomenology and, most importantly, the embodied/enacted cognition paradigm, I attempt to develop a different account of the self, which avoids these difficulties while still remaining within the constraints of experiential minimalism. The second chapter explores some implications of the view presented in the first chapter (along with embodied/enacted cognition in general) for the debate on externalism and internalism about normative reasons in contemporary metaethics. More specifically, I claim that the fundamental role that embodied/enacted cognition assigns to affectivity can offer a novel approach to this problem, which might best be understood as a specific form of constitutivism. This view, which I provisionally term metaethical organicism, builds on a different understanding of reason and affectivity, which was developed primarily by Goldstein, Merleau-Ponty and Varela (and which forms a crucial part of the embodied view of the self and subjectivity that is presented in the first chapter).

Ključne besede:phenomenology, experiential self, embodiment, affectivity, normative reasons, constitutivism

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj