Namen magistrske naloge je raziskati krajino in določene krajinske atribute, ki v procesu ustvarjanja nacionalne identitete dobijo status nacionalnega simbola. Skozi analizo zgodovine slovenskega naroda in krajine od sredine 19. stoletja do sodobnega časa, razpravljam o heterogenosti slovenske krajine, zgodovinskemu okvirju slovenskega oblikovanja naroda in oblikovanja identitete, narodni simboliki, prostorski identifikaciji ter krajinskih atributih. Analiza je razkrila, da obstajajo določeni ponavljajoči se tropi, podobe in simboli pokrajine, ki se nenehno pojavljajo v upodobitvah in konceptualizacijah slovenske kulturne krajine in so kot taki vključeni v proces oblikovanja naroda. Kljub temu da se Slovenci do neke mere identificirajo z določenimi pokrajinskimi tipi (gore, reke, jezera, jame, hribi, morje in gozdovi), je opaziti močnejšo identifikacijo z določenimi krajinskimi atributi, ki so si jih s časom kulturno prisvojili (Triglav, reka Soča, Postojnska jama, Blejsko jezero, cerkev na hribu, Piran z obalo, lipa).
|