izpis_h1_title_alt

Navezanost na starše, kakovost družinskega življenja in samospoštovanje pri mladostnikih : magistrsko delo
ID Kotnik, Polona (Avtor), ID Simonič, Barbara (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,50 MB)
MD5: AA70064A4D2A42003244F9D62BCDEA63

Izvleček
Avtorica je v magistrskem delu raziskala področje navezanosti na starše, kakovosti družinskega življenja in samospoštovanje pri mladostniku. V prvem so prikazane teoretične osnove in pretekle raziskave, narejene na izbranem področju. Avtorica se je najprej dotaknila mladostništva, kjer je opredelila obdobje le tega in izpostavila nekatere naloge in značilnosti. Nato nadaljuje s predstavitvijo pomembnosti staršev pri razvoju mladostnikov, zlasti poudari pomen navezanosti mladostnika na starše. V tem delu izpostavi vzgojo, odnos, glavne naloge staršev in njihov vpliv na mladostnika, nakar predstavi stile navezanosti in teorijo navezanosti ter zapiše nekoliko več o navezanosti v mladostništvu. Nadaljuje s kvaliteto družinskega življenja, kjer se dotakne družinskih procesov in bistva kakovosti družinskega življenja. Na koncu teoretičnega dela govori o samospoštovanju mladostnika, kjer opredeli samospoštovanje in našteje vrste le tega. V drugem delu so prikazani rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 249 udeležencev, od tega 74 fantov in 175 deklet. V vzorcu so sodelovali mladi od 11 do 24 let. Pri zbiranju podatkov so bila najprej postavljena sociodemografska vprašanja, nato pa so bili še uporabljeni trije merski pripomočki: lestvica starševske in vrstniške navezanosti (IPPA), lestvica kakovosti družinskega življenja (FQOL) in Rosenbergova lestvica samospoštovanja (RSS). Rezultati so pokazali, da so mladostnice manj varno navezane na starše kot mladostniki, vendar razlike niso statistično pomembne. Rezultati kažejo tudi, da obstaja statistično pomembna pozitivna povezava med navezanostjo na starše in kakovostjo družinskega življenja. Kadar je kvaliteta navezanosti večja, sta zaupanje in komunikacija s starši boljša in odtujenost je manjša. Rezultati so tudi pokazali, da višje, kot je samospoštovanje, večje je zadovoljstvo v družini. Boljša, kot je vzgoja, boljše je čustvovanje in boljše, kot je počutje v družini, večje je samospoštovanje mladostnika. Prav tako se je izkazalo, da večje, kot je zaupanje, višje je samospoštovanje ter boljša, kot je komunikacija in manjša, kot je odtujenost, višje je samospoštovanje pri mladostnikih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:navezanost, mladostnik, adolescenca, kvaliteta družinskega življenja, družinski odnosi, samospoštovanje
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:TEOF - Teološka fakulteta
Kraj izida:Ljubljana ; Maribor
Založnik:[P. Kotnik]
Leto izida:2021
Št. strani:VII, 66, XVIII str.
PID:20.500.12556/RUL-132113 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.922.2 -053.6(043.2)
COBISS.SI-ID:81908227 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.10.2021
Število ogledov:1217
Število prenosov:161
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Attachment to parents, quality of family life, and self-respect in adolescents
Izvleček:
In her master's thesis, the author researched the field of attachment to parents, quality of family life, and self-esteem in adolescents. In the first part, the theoretical foundations and past research performed in the selected field are presented. The author first addressed adolescence where she defined the period of it and pointed out some tasks and characteristics. She continued with the presentation of the importance of parents in the development of adolescents, especially emphasizing the importance of adolescent attachment to parents. In this part, she highlights the upbringing, attitude, main tasks of parents, and their influence on adolescence. Then, she presents attachment styles and the attachment theory and writes a little more about attachment in adolescence. She continues with the quality of family life where she addresses family processes and the essence of the quality of family life. At the end of the theoretical part, she speaks about the self-esteem of the adolescent where she defines self-esteem and lists the types of it. In the second part, she presents the results of a study involving 249 participants of which 74 were boys and 175 were girls. Young people aged 11 to 24 participated in the sample. Sociodemographic questions were first asked during the data collection. Then, three measurement tools were used: the Inventory of Parent and Peer Attachment Scale (IPPA), the Family Quality of Life Scale (FQOL), and the Rosenberg Self-Esteem Scale (RSS). The results showed that female adolescents are less securely attached to their parents than male adolescents. However, the differences are not statistically significant. The results also show that there is a statistically significant positive connection between parental attachment and quality of family life. When the quality of attachment is higher, trust and communication with parents are better and there is less alienation. The results also showed that the higher the self-esteem, the greater the satisfaction in the family. The better the upbringing, the better the emotion. The better the well-being in the family, the greater the self-esteem of the adolescent. It also turned out that the greater the trust, the higher the self-esteem. The better the communication and the lower the alienation, the higher the self-esteem in adolescents.

Ključne besede:attachment, adolescent, adolescence, quality of family life, family relationships, self-esteem

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj