Svetopisemska motivika in etika v delih Dragotina Ketteja, Otona Župančiča in Frana Saleškega Finžgarja : magistrsko delo

Kerznar Debelec, Vesna (avtor), Avsenik Nabergoj, Irena (mentor)

Naloga obravnava nekatere vidike vpliva Svetega pisma na slovensko literaturo na primerih literarnih del Dragotina Ketteja, Otona Župančiča in Frana Saleškega Finžgarja. Ti trije literati so v svoja dela vključevali svetopisemske motive in svetopisemsko etiko, ki je izhajala iz osebnega doživljanja težnje po temeljnem razmerju do presežnega in Boga, po smislu življenja, po premagovanju ogroženosti dobrega s silami zla, po socialni solidarnosti in kritiki družbenih razmer ter po osebnem očiščenju po zgledu nedolžnih otrok. Dragotin Kette je svetopisemske motive uporabil v ciklu Moj Bog, v katerem je prek njih v harmoniji s transcendentnim iskal popolnost, našel pa jo je v religioznosti nedolžnega otroka. Pri Otonu Župančiču je večina svetopisemskih motivov zgoščena v ciklu Samogovori, v katerem pesnik z njimi izraža svoja čustva in opisuje svoje iskanje globljega življenjskega smisla, predvsem bližino Boga. Večina tovrstnih motivov je iz knjige Razodetja, saj je pesnik v svoji duši razdvojen med dobrim in zlim. Fran Saleški Finžgar je s svetopisemskimi motivi želel prikazati religioznost svojih likov, predvsem pa je z njimi poudarjal moralne nauke. Največ svetopisemskih motivov najdemo v ciklu Prerokovana, s katerimi želi prikazati predvsem moralne vrednote likov v posameznih zgodbah. Svetopisemsko etiko pri Ketteju najdemo predvsem v ciklu Moj Bog in v njegovih delih za otroke, pri Otonu Župančiču jo zasledimo v ciklu Samogovori in v otroških pesmih, prav tako je svetopisemska etika sestavni del Finžgarjevega opusa. Pisatelj želi bralcem približati vrednote svojega časa. Naloga obravnava nekatere vidike vpliva Svetega pisma na slovensko literaturo na primerih literarnih del Dragotina Ketteja, Otona Župančiča in Frana Saleškega Finžgarja. Ti trije literati so v svoja dela vključevali svetopisemske motive in svetopisemsko etiko, ki je izhajala iz osebnega doživljanja težnje po temeljnem razmerju do presežnega in Boga, po smislu življenja, po premagovanju ogroženosti dobrega s silami zla, po socialni solidarnosti in kritiki družbenih razmer ter po osebnem očiščenju po zgledu nedolžnih otrok. Dragotin Kette je svetopisemske motive uporabil v ciklu Moj Bog, v katerem je prek njih v harmoniji s transcendentnim iskal popolnost, našel pa jo je v religioznosti nedolžnega otroka. Pri Otonu Župančiču je večina svetopisemskih motivov zgoščena v ciklu Samogovori, v katerem pesnik z njimi izraža svoja čustva in opisuje svoje iskanje globljega življenjskega smisla, predvsem bližino Boga. Večina tovrstnih motivov je iz knjige Razodetja, saj je pesnik v svoji duši razdvojen med dobrim in zlim. Fran Saleški Finžgar je s svetopisemskimi motivi želel prikazati religioznost svojih likov, predvsem pa je z njimi poudarjal moralne nauke. Največ svetopisemskih motivov najdemo v ciklu Prerokovana, s katerimi želi prikazati predvsem moralne vrednote likov v posameznih zgodbah. Svetopisemsko etiko pri Ketteju najdemo predvsem v ciklu Moj Bog in v njegovih delih za otroke, pri Otonu Župančiču jo zasledimo v ciklu Samogovori in v otroških pesmih, prav tako je svetopisemska etika sestavni del Finžgarjevega opusa. Pisatelj želi bralcem približati vrednote svojega časa. Kot ugotavlja naloga, se vsi trije avtorji v različnih delih osredotočajo na osnovne krščanske moralne vrednote, kot so Božja in človeška ljubezen, delavnost, aktivna religioznost, usmiljenje, gostoljubje, spoštljivost in druge. Stopnja in način integracije izbranih svetopisemskih tem v nove literarne poustvaritve sta različna, vsekakor izvirnejša pri Ketteju in Župančiču kakor pri Finžgarju. Finžgar je bil po poklicu teolog in duhovnik, zato samodejno izhaja iz temeljnega svetopisemskega nauka in ga včasih integrira v svoja dela kot krščansko doktrino. V metodološkem pogledu naloga sledi pristopu celostne interpretacije in praksi natančnega branja besedil v intertekstualnih razmerjih. Kot ugotavlja naloga, se vsi trije avtorji v različnih delih osredotočajo na osnovne krščanske moralne vrednote, kot so Božja in človeška ljubezen, delavnost, aktivna religioznost, usmiljenje, gostoljubje, spoštljivost in druge. Stopnja in način integracije izbranih svetopisemskih tem v nove literarne poustvaritve sta različna, vsekakor izvirnejša pri Ketteju in Župančiču kakor pri Finžgarju. Finžgar je bil po poklicu teolog in duhovnik, zato samodejno izhaja iz temeljnega svetopisemskega nauka in ga včasih integrira v svoja dela kot krščansko doktrino. V metodološkem pogledu naloga sledi pristopu celostne interpretacije in praksi natančnega branja besedil v intertekstualnih razmerjih.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: Dragotin Kette, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, svetopisemski motivi, svetopisemska etika, cikel Moj Bog, cikel Samogovori, cikel Prerokovana
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: TEOF - Teološka fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [V. Kerznar Debelec]
• Leto izida: 2021
• Št. strani: VII, 91 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-132044
• UDK: 27:82(043.2)
• COBISS.SI-ID: 80411907
• Datum objave v RUL: 09.10.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: The biblical motifs and ethics in the eorks of Dragotin Kette, Oton Župančič and Fran Saleški Finžgar

Izvleček

The thesis deals with some aspects of the influence of the Bible on Slovene literature on the examples of literary works by Dragotin Kette, Oton Župančič and Fran Saleški Finžgar. These three writers included biblical motifs and biblical ethics in their work, which stemmed from a personal experience of striving for a fundamental relationship with the superfluous and God, for the meaning of life, for overcoming the threat of good with the forces of evil, for social solidarity and critique of social conditions. personal cleansing following the example of innocent children. Dragotin Kette used biblical motifs in the cycle Moj Bog, in which he sought perfection through them in harmony with the transcendent, and found it in the religiosity of an innocent child. In Oton Župančič, most of the biblical motifs are concentrated in the cycle Samogovori, in which the poet expresses his emotions with them and describes his search for a deeper meaning in life, especially the closeness to God. Most of these motifs are from the book of Revelation, as the poet is divided in his soul between good and evil. Fran Saleški Finžgar wanted to show the religiosity of his characters with biblical motifs, and above all he emphasized moral teachings with them. Most of the biblical motifs can be found in the cycle Razodetja, with which he wants to show mainly the moral values of the characters in individual stories. Biblical ethics in Kette is found mainly in the cycle Moj Bog and in his works for children, in Oton Župančič it is found in the cycle Samogovori, and in children's songs, and biblical ethics is an integral part of Finžgar's oeuvre. The writer wants to bring readers closer to the values of his time. As the paper notes, all three authors focus in different works on basic Christian moral values such as God’s and man’s love, diligence, active religiosity, mercy, hospitality, reverence and others. The degree and manner of integration of selected biblical themes into new literary reproductions are different, certainly more original in Kette and Župančič than in Finžgar. Finžgar was a theologian and a priest by profession, so he automatically derives from the basic teaching of the Bible and sometimes integrates it into his works as a Christian doctrine. From a methodological point of view, the task follows the approach of holistic interpretation and the practice of careful reading of texts in intertextual relations.

• Ključne besede: Dragotin Kette, Oton Župančič, Fran Saleški Finžgar, biblical motifs, biblical ethics, cycle Moj Bog, cycle Samogovori, cycle Prerokovana