izpis_h1_title_alt

Upodobitev delavcev v dramskih besedilih Gorana Ferčca in Vinka Möderndorferja
ID Drnovšek Solina, Klara (Avtor), ID Troha, Gašper (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Strsoglavec, Đurđa (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (662,55 KB)
MD5: E61678CFCD1CFD03DA7607DC9DB9D2A4

Izvleček
Upodobitev delavcev v dramskih besedilih Gorana Ferčca in Vinka Möderndorferja Diplomska naloga želi raziskati, kako so delavci ali delavski kolektivi upodobljeni v uprizoritvenih besedilih Gorana Ferčca, zbranih v Radnički trilogiji (2018), v primerjavi z dramo Vaje iz tesnobe (2012) Vinka Möderndorferja. Sklepamo lahko, da želita dramatika s svojimi besedili bralce/gledalce aktivirati, prebuditi, za kar ubereta različna pristopa. Goran Ferčec v trilogiji prikaže lok emancipacije delavcev od neuspele stavke do končnega prevrata kapitalizma. V svojem postdramskem pisanju delavce oblikuje kot tipe, definirane predvsem z njihovim družbenim položajem, ki predstavljajo celotno skupnost izkoriščanih delavcev. Pri tem se opre na Marxovo in Engelsovo dojemanje družbene stratifikacije in razreda ter delavce združuje v kolektive. Möderndorfer pa v Vajah iz tesnobe prikaže nasprotno stanje, kjer se dihotomija izkoriščevalec–izkoriščani v kratkih sekvencah, ki spominjajo na tehniko filmske montaže, zabriše. Prikazana družba je individualizirana in bolj razslojena, meje med posameznimi sloji pa niso več jasne. Ker se dramatik zgleduje po gledališču »u fris« ali novi evropski drami, so prizori eksplicitni, kruti in polni verbalnega, fizičnega in spolnega nasilja. Radnička trilogija želi bralce/gledalce nagovoriti z utopičnimi podobami delavcev, ki se kot kolektivno telo gibljejo k uspehu, Vaje iz tesnobe pa pretresejo njihova čustva z distopičnimi podobami, ki spominjajo na realnost. Vendar se zastavlja vprašanje, ali je sploh katero od besedil uspešno v nagovarjanju občinstev k aktivaciji, saj lahko Radnička trilogija deluje naivno in utopično, Vaje iz tesnobe pa ne ponudijo izhoda, ki bi zares prebudil upanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:angažirano gledališče, sodobna dramatika, Goran Ferčec, Vinko Möderndorfer, delavci, razredni odnosi, družbena kritika
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-131858 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:79354883 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:05.10.2021
Število ogledov:1026
Število prenosov:68
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Representation of Workers in Theatre Plays by Goran Ferčec and Vinko Mödendorfer
Izvleček:
Representation of Workers in Theatre Plays by Goran Ferčec and Vinko Mödendorfer The thesis aims to investigate how workers or workers' collectives are portrayed in Goran Ferčec's performance texts collected in Radnička trilogija (2018) in comparison with Vinko Möderndorfer's play Vaje iz tesnobe (2012). We can conclude that the two playwrights want to activate the readers/viewers, for which they take different approaches. Goran Ferčec's trilogy traces the arc of workers' emancipation from the failed strike to the final overthrow of capitalism. In his post-dramatic writing, he frames workers as types who are primarily defined by their social position and who represent the whole community of exploited workers. Grouping workers into collectives, he draws on Marx's and Engels's notions of social stratification and class. In Vaje iz tesnobe, Möderndorfer shows the opposite situation. Short sequences reminiscent of film editing techniques blur the dichotomy of exploiter and exploited. He depicts an individualised and more stratified society, where the boundaries between the different classes are no longer clear. As the playwright is inspired by the in-your-face/the new European drama, the scenes are explicit, cruel, and full of verbal, physical and sexual violence. Radnička trilogija addresses the readers/viewers with utopian images of workers moving towards success as a collective body, while Vaje iz tesnobe shakes their emotions with dystopian images that resemble reality. However, it is questionable whether any of the texts is successful in its appeal to activate the audience. Radnička trilogija can come across as naïve and utopian, while Vaje iz tesnobe does not offer escape that truly awakens hope.

Ključne besede:socially engaged theatre, contemporary drama, Goran Ferčec, Vinko Möderndorfer, workers, class relations, social critique

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj