izpis_h1_title_alt

Odnos študentov zdravstvenih smeri do dojenja po prvem letu : diplomsko delo
ID Hribar, Irena (Avtor), ID Vettorazzi, Renata (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Bizjak, Martina (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,70 MB)
MD5: F32D8D41EA7675423B410A38B4FB17E0

Izvleček
Uvod: Svetovna zdravstvena organizacija priporoča dojenje do drugega leta otrokove starosti ali dlje, v kolikor to odgovarja materi in otroku. V raziskavah lahko zasledimo, da matere poročajo o pritisku, naj z dojenjem prenehajo do prvega leta starosti otroka. S tem razlogom smo izvedli raziskavo med študenti zdravstvenih smeri, ki bodo svoj poklic kmalu pričeli opravljati, o njihovem mnenju ter seznanjenosti s priporočili. S pregledom raziskav smo ugotovili, da je dojenje dlje od prvega leta otrokove starosti koristno za otroka in doječo žensko, v kolikor to odgovarja obema, saj sta kot doječi par enakovredna sodelujoča člena. Namen: Raziskati obstoječo literaturo glede dojenja otroka, ki je starejši od 12 mesecev in prikazati, kakšno mnenje imajo o tem študenti zdravstvenih smeri na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Metode dela: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretična izhodišča, ter eksperimentalno metodo z vprašalnikom za empirični del. Vprašalnik je bil z dovoljenjem avtoric povzet po dveh tujih vprašalnikih. Anketiranje je bilo izvedeno preko spleta v skladu s Kodeksom etike v zdravstveni negi in oskrbi Slovenije. Za analizo je bil uporabljen statistični program Rstudio. Veljavnost in zanesljivost vprašalnika smo preverili s Cronbach alfa koeficientom. Rezultati: Ugotovili smo močno linearno povezanost med sklopi sprejemanje, pozitivna čustvena naravnanost in znanje. Študenti, ki imajo več znanja, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu, in imajo nanj vezana bolj pozitivna čustva. Od vseh študijskih smeri imajo največ znanja o dojenju študenti smeri Babištvo, med študenti ostalih študijskih smeri pa ni statistično značilnih razlik. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo ugotovili, da več kot imajo študenti znanja o dojenju po prvem letu, bolje sprejemajo dojenje po prvem letu. Če želimo ustvariti čim bolj optimalne pogoje za ženske, ki želijo dojiti dlje, je potrebno informirati študente oz. zdravstvene delavce.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, dojenje po prvem letu, dolgo dojenje, dojenje malčka, prolongirano dojenje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[I. Hribar]
Leto izida:2021
Št. strani:36 str., [7] str. pril.
PID:20.500.12556/RUL-131790 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:78931971 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:03.10.2021
Število ogledov:694
Število prenosov:110
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The attitudes of healthcare students towards breastfeeding of toddlers : diploma work
Izvleček:
Introduction: The World Health Organization recommends breastfeeding up to two years of age or beyond as long as mother and child want to do it. The research has shown that mothers report that they feel pressured to have to stop breastfeeding until the child’s first birthday. For this reason we have conducted a survey among the students of healthcare that will soon begin practising their profession about their opinion, and their aquaintance with the regulations. Upon examining the existing research, we have found out that breastfeeding after the first year of age benefits the child and the mother, as long as it pleases both of them, since being a breastfeeding couple they are equal and collaborating parts. Purpose: Research the existing literature about breastfeeding a child that is older than 12 months and present the opinion on the topic of healthcare students at the Faculty of Health Sciences in Ljubljana. Methods: In the thesis we have used the descriptive research method for the theoretical part and the quantitative research method, using a questionnaire, for the empirical part. The questionnaire has been adapted, with the authorisation of the authors, from two foreign questionnaires. The interviewing was carried out online in accordance with The Code of Ethics for Nurses and Nurse Assistants of Slovenia. For the analysis, the statistical programme Rstudio was used. Validity and reliability of the questionnaire was checked with Cronbach’s alpha coefficient. Results: We have discovered a strong linear connection among the segments of acceptance, positive attitude and knowledge. Students who have more knowledge are more approving of breastfeeding after the child’s first year and have a more positive attitude towards it. Out of all the study fields, the ones with the most knowledge are the students of midwifery, meanwhile there are no statistically significant differences among the students of other study fields. Discussion and conclusion: Having conducted the survey, we have found out that the more knowledge students have about breastfeeding after the child’s first year, the more approving they are of breastfeeding after the child’s first year. If we want to create the most optimum circumstances for the women that want to breastfeed longer, it is necessary to spread awareness among the students and healthcare workers.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, breastfeeding beyond one year, extended breastfeeding, breastfeeding past infancy, prolonged breastfeeding

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj