izpis_h1_title_alt

Razvoj naravnega mladja v poskusnih vrzelih visokogorskega smrekovega gozda
ID Tomasino, Luka (Avtor), ID Diaci, Jurij (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (5,08 MB)
MD5: 44B413FDFE987E45E31428257DFC2D3A

Izvleček
Zaradi antropogeno spremenjene drevesne sestave, bujne pritalne vegetacije in preštevilne divjadi se visokogorski gozdovi le s težavo pomlajujejo. Z njimi je tako težje gospodariti in naravna obnova je dolgotrajna. V Pahernikovih gozdovih smo postavili 6 poskusnih vrzeli velikosti dveh drevesnih višin ter v njih analizirali 252 ploskvic s pomlajevanjem. Del ploskvic je bil postavljen naključno, del na mestih s pomladkom in del na prekopanih tleh. V raziskavi smo preučili izbrane ekološke dejavnike v poskusnih vrzelih in sestoju, strukturo naravnega pomladka ter vplive dejavnikov na pomlajevanje. Pomladile so se tri drevesne vrste: smreka, bukev in jerebika. Povprečna gostota mladja je znašala 6944 primerkov na ha in se je bistveno razlikovala v odvisnosti od temperature ter difuzne svetlobe po položajih v vrzeli. Mladje je bilo gostejše v vrzelih na nižjih nadmorskih višinah, na mikrorastiščih pod zastorom, ob robu vrzeli in z manj pritalne vegetacije, še posebej vrst iz rodu Calamagrostis sp., ter na mikrorastiščih z več drevesnimi ostanki. Velik problem je predstavljalo tudi objedanje divjadi, saj jerebika ni preraščala v višje plasti čez višino 20 cm.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:visokogorski smrekov gozd, naravno pomlajevanje, ekološki dejavnik, objedanje podmladka, vrzel
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[L. Tomasino]
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-130850 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*22(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:92473091 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:18.09.2021
Število ogledov:868
Število prenosov:169
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Development of natural regeneration within experimental gaps of high-mountain spruce forest
Izvleček:
Due to anthropogenically altered tree species composition, lush ground vegetation and high densities of large herbivores, altimontane forests have difficulty rejuvenating. This makes them harder to manage, and natural regeneration is long lasting. In Pahernik's forests, we set up 6 experimental gaps the size of two tree heights and analyzed 252 plots with rejuvenation. Some of the plots were placed randomly, some in areas with seedlings and others on excavated areas. Our research consisted of examining selected ecological factors in experimental gaps and stands, the structure of natural regeneration and the influence of factors on rejuvenation. Three tree species regenerated: Norway spruce, European beech and rowan. The average density of seedlings was 6944 specimens per hectare and varied greatly depending on temperature and diffused light by positions in the gap. The seedling density was higher in gaps at lower altitudes, on micro-habitats under the canopy, at the edge of the gaps with less ground vegetation (especially the genus Calamagrostis sp.), and also on micro-habitats with more woody debris. Large herbivores presented a big factor due to feeding on vegetation, as rowan did not overgrow into height classes above 20 cm.

Ključne besede:alpine spruce forest, natural regeneration, ecological factor, browsing, canopy gap

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj