The psychosocial impact of the Romanian government measures on the population during the COVID-19 pandemic

Androniceanu, Armenia (avtor), Marton, Doina-Mihaela (avtor)

The Covid-19 pandemic generated a global crisis involving most countries in the world. State governments worldwide were forced to take appropriate measures impacting different fields. The Romanian government and other local public authorities developed special measures to curb the spread of the SARS-COV-2 virus in Romania in general and in Bucharest, the country's capital. The purpose of our research was to identify the social and psychological impact of the governmental measures on the citizens of Bucharest. The research was conducted between 28 November and 25 December 2020, but refers to the measures taken by the government and local authorities from the onset of the Covid-19 pandemic to date. The sample, representative for Bucharest, included 421 citizens living in Bucharest, aged between 19 and 40 years. The data were collected using an online questionnaire. Other methods used to analyse the results and verify the hypothesis included the multiple regression model and some applications in Excel. The results confirmed that governmental measures had a strong social and psychological impact on citizens, changing their social behaviour and causing psychological disorders, such as depression and anxiety. Our research results can help the Romanian authorities avoid problems among the population and adapt their measures to better meet the population's psychosocial needs in time of the Covid-19 pandemic crisis, which is far from over.

• Jezik: Angleški jezik
• Ključne besede: Covid-19, governmental policy, social impact, pandemic, psychological impact
• Vrsta gradiva: Članek v reviji
• Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
• Organizacija: FU - Fakulteta za upravo
• Status publikacije: Objavljeno
• Različica publikacije: Objavljena publikacija
• Leto izida: 2021
• Št. strani: Str. 107-132
• Številčenje: Vol. 19, no. 1
• PID: 20.500.12556/RUL-128550
• UDK: 35:616-036.22(498)
• ISSN pri članku: 2591-2240
• DOI: 10.17573/cepar.2021.1.05
• COBISS.SI-ID: 67577091

Opomba

Povzetek v slov. jeziku se nahaja na koncu revije, na str. 285.

• Datum objave v RUL: 19.07.2021

Gradivo je del revije

• Naslov: Central European public administration review
• Skrajšan naslov: CEPAR
• Založnik: Fakulteta za upravo
• ISSN: 2591-2240
• COBISS.SI-ID: 293849600

Licence

• Licenca: CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
• Povezava: http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
• Opis: To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
• Začetek licenciranja: 01.04.2021

Sekundarni jezik

• Jezik: Slovenski jezik
• Naslov: Psihološki vpliv ukrepov romunske vlade na prebivalstvo v času pandemije covida-19

Izvleček

Pandemija covida-19 je povzročila globalno krizo, ki je zajela večino držav sveta. Vlade po vsem svetu so bile prisiljene sprejeti ustrezne ukrepe na različnih področjih. Romunska vlada in lokalne oblasti so oblikovale posebne ukrepe za zajezitev širjenja virusa SARS-COV-2 v Romuniji na splošno in posebej v njenem glavnem mestu Bukarešti. Namen raziskave je bil opredeliti družbeni in psihološki vpliv vladnih ukrepov na prebivalce Bukarešte. Raziskava je potekala med 28. novembrom in 25. decembrom 2020, nanaša pa se na ukrepe, ki so jih državne in lokalne oblasti sprejele od začetka pandemije covida-19 do danes. Vzorec je zajemal 421 prebivalcev Bukarešte, starih med 19 in 40 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika. Druge metode za analiziranje rezultatov in preverjanje hipoteze so vključevale večkratno regresijsko analizo in določene Excelove aplikacije. Rezultati so potrdili, da imajo vladni ukrepi na prebivalce močan družbeni in psihološki vpliv, spreminjajo njihovo družbeno vedenje in vodijo do psiholoških motenj, npr. depresije in anksioznosti. Rezultati raziskave so lahko v pomoč romunskim oblastem pri preprečevanju težav med prebivalstvom in prilagajanju ukrepov za boljše odzivanje na njihove psihosocialne potrebe v času krize, povezane s pandemijo covida-19, ki je še zdaleč ni konec.

• Ključne besede: covid-19, vladna politika, družbeni vpliv, pandemija, psihološki vpliv