izpis_h1_title_alt

Napovedniki subjektivnega blagostanja pri mladih na prehodu v odraslost : magistrsko delo
Damjanac, Žiga (Avtor), Zupančič, Maja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,43 MB)
MD5: 097BD0343631DC8709C7D256B7D797F3

Izvleček
V magistrski raziskavi sem preučeval odnos med dolgotrajno ljubezensko zvezo in subjektivnim blagostanjem ter njegovimi tremi sestavinami v obdobju prehoda v odraslost. V tem obdobju posamezniki razrešujejo razvojno nalogo vzpostavljanja razmeroma trajnega in tesnega razmerja z ljubezenskim partnerjem, ki se v primeru uspešne razrešenosti povezuje predvsem s pozitivnimi izidi, med njimi s subjektivnim blagostanjem. V preučevanje odnosa med partnerstvom in subjektivnim blagostanjem sem vključil tudi osebnostne značilnosti in sloge navezanosti. Preko spletne aplikacije je v raziskavi sodelovalo 491 udeležencev, starih med 19 in 29 let (79 % žensk). Izpolnili so vprašalnike o osebnostnih značilnostih, slogih navezanosti in subjektivnem blagostanju. Rezultati so pokazali pozitivne izide pri posameznikih, ki so poročali o vpletenosti v vsaj 6 mesecev trajajočo ljubezensko zvezo, t. j. višje ravni izraženosti splošnega subjektivnega blagostanja in njegovih zasebnih sestavin (čustveno in psihološko blagostanje) ter pogosteje izražene varne navezanosti kot pri samskih posameznikih. Med skupinama samskih in tistih v partnerski zvezi ni bilo razlik pri socialnem blagostanju in pri Velikih petih osebnostnih značilnostih, ki pa so izkazale kot najmočnejši napovednik subjektivnega blagostanja in njegovih treh sestavin. Višje splošno subjektivno blagostanje in njegove tri sestavine sta napovedovali višji ravni ekstravertnosti in vestnosti ter nižji ravni nevroticizma in ne-varnih slogov navezanosti. Ugotovitve hierarhične regresijske analize kažejo, da demografske značilnosti prispevajo razmeroma majhen delež k pojasnjeni varianci splošnega subjektivnega blagostanja in njegovih sestavin. Osebnostne značilnosti so prirastno močno izboljšale napoved, medtem ko so slogi navezanosti prispevali še majhen, vendar pomemben delež k pojasnjeni varianci preko demografskih in osebnostnih značilnosti. Partnerska zveza je ob upoštevanju slogov navezanosti izgubila napovedno moč za subjektivno blagostanje in njegove sestavine, z izjemo čustvenega blagostanja. Mladi v partnerski zvezi so poročali o višjih ravneh čustvenega blagostanja. Raziskava doprinaša h razumevanju dejavnikov subjektivnega blagostanja na prehodu v odraslost.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:subjektivno blagostanje, Velikih pet osebnostnih značilnosti, slogi navezanosti, partnerski stan, prehod v odraslost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2021
Založnik:[Ž. Damjanac]
Št. strani:48 str.
Kraj:Ljubljana
UDK:159.922.8-053.81(043.2)
COBISS.SI-ID:69660163 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:83
Število prenosov:37
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Predictors of subjective well-being among emerging adults
Izvleček:
This study investigated associations of long-term romantic relationships with subjective well-being and its three components in emerging adulthood. In this developmental period emerging adults cope with an important developmental task of establishing a close and relatively lasting romantic relationship. A successfully resolved task associates with positive outcomes in individuals, including their subjective well-being. Personality traits and attachment styles were also considered in examining the link of romantic relationships with subjective well-being. Emerging adults (N = 491; 79% females), aged from 19 to 29 years, completed an online survey that comprised questionnaires of personality traits, attachment styles, and subjective well-being. The results indicated positive outcomes for individuals involved in a romantic relationship for at least 6 months, i.e. higher levels of overall subjective well-being and its private components (emotional and psychological well-being). Those in a relationship also tended to score higher in attachment security than their single peers. There were no differences between the singles and those in a relationship regarding their social well-being and the Big Five personality traits. The latter predicted overall subjective well-being and its three components most powerfully. Higher levels of both extraversion and conscientiousness and lower levels of neuroticism were statistically significantly associated with higher levels of subjective well-being and its components. The hierarchical regression analysis suggested that a relatively small amount of variance in subjective well-being (and its components) is explained by demographic variables. Personality traits substantially improved the prediction over and beyond demographics. Attachment styles further contributed a small, but statistically significant part to the variance explained above and beyond demographic variables and personality traits. However, the relationship status as a single predictor no longer played a significant role in overall subjective well-being and its components, except for emotional well-being. Emerging adults in a relationship reported on higher levels of emotional well-being. The study contributes to the understanding of factors contributing to subjective well-being in emerging adulthood.

Ključne besede:subjective well-being, Big Five personality traits, attachment styles, relationship status, emerging adulthood

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj