Mikroemulzije so bistre, termodinamsko stabilne disperzije vodne in oljne faze, stabilizirane z medfaznim filmom emulgatorja. Kot nosilni sistemi za dermalno dostavo učinkovin izkazujejo številne prednosti, saj lahko vanje zaradi njihove specifične zgradbe vgradimo tako vodotopne kot tudi lipofilne in/ali amfifilne učinkovine z namenom povečanja topnosti, hitrosti in obsega absorpcije učinkovine, doseganja prirejenega sproščanja, zaščite nestabilne učinkovine, zmanjšanja variabilnosti biološke uporabnosti ter zakrivanja neprijetnega vonja. Kljub naštetim prednostim je število registriranih mikroemulzij majhno, in sicer predvsem zaradi velikega deleža emulgatorjev, ki so potencialno toksične snovi. Mikroemulzije so pogosto Newtonske tekočine z nizko viskoznostjo, ki so neprimerne za direkten nanos na kožo. Viskoznost mikroemulzij lahko povečamo z dodajanjem zgoščeval, ki ustrezno spremenijo reološko obnašanje sistema, ne da bi pri tem vplivala na druge lastnosti mikroemulzij, kot so stabilnost, bistrost in spontan nastanek. Druga možnost prirejanja viskoznosti je izdelava mikroemulzijskih gelov z izbiro ustreznih sestavin mikroemulzij in določitvijo koncentracij, kjer spontano tvorijo lamelarne strukture, za katere je značilna povečana viskoznost.
Koža, radikali in antioksidanti Pri prekomerni izpostavitvi kože UV-svetlobi pride poleg povečanega nastajanja radikalov istočasno tudi do zaviranja delovanja pomembnejših encimov, ki odstranjujejo radikale. Porušenje ravnotežja med nastajanjem radikalov in antioksidativno obrambo v prid prvih lahko privede do poškodb organizma. Tako stanje imenujemo oksidativni stres, ki je eden glavnih dejavnikov pri fotostaranju, vnetjih in celo rakavih spremembah kože. Telo je razvilo številne obrambne sisteme, ki celice varujejo pred presežnimi radikali. Med najpomembnejše obrambne mehanizme štejemo encimski (npr. superoksid dizmutaza, katalaza, peroksidaza) in neencimski (npr. glutation, vitamin E – α-tokoferol, vitamin C – askorbinska kislina, β-karoten, ubikinon) antioksidativni sistem. Obetaven pristop k zaščiti kože pred škodljivimi vplivi radikalov je krepitev endogenega obrambnega sistema. V terapiji se najpogosteje uporabljajo vitamin C, vitamin E in β-karoten. Vitamin C, ki neposredno reagira z vsemi pomembnimi kisikovimi radikali, je glavni in edini življenjsko potreben vodotopen antioksidant, medtem ko je vitamin E najpomembnejši lipofilni antioksidant, ki zagotavlja zaščito pred oksidativno poškodbo membran in je dokazano učinkovit pri preprečevanju lipidne peroksidacije in tvorbe tumorjev kože. Čeprav sta vitamina C in E prisotna v različnih predelih celice, vse več dejstev dokazuje, da je njuno delovanje sinergistično. Vitamin C potencira antioksidativno učinkovitost vitamina E preko regeneracije tokoferoksilnega radikala v aktivno obliko vitamina E. Antioksidativni obrambni mehanizmi so torej medsebojno prepleteni, zato je ravnovesje med posameznimi kožnimi antioksidanti zelo pomembno. Ker oksidiran vitamin E za svoje obnavljanje troši druge antioksidante, je priporočljivo kombinirano dajanje vitamina E z antioksidantom, ki sodeluje pri njegovi obnovi, npr. vitaminom C, glutationom ali karotenoidi.
Vloga nosilnega sistema pri dostavi antioksidantov v kožo Na trgu obstaja veliko formulacij z antioksidanti, najpogosteje z vitamini, ki pa so vgrajeni v klasične farmacevtske oblike, saj so le-te praviloma enostavne za izdelavo in relativno poceni. Učinkovitost teh pripravkov je pogosto vprašljiva zaradi slabih fizikalno-kemijskih in biofarmacevtskih lastnosti antioksidantov, kot so nizka topnost, slaba permeabilnost in/ali visoka nestabilnost. Eden od načinov zaščite antioksidantov in izboljšane dostave na mesto delovanja je njihova vgraditev v različne koloidne nosilce: micele, mikroemulzije, nanodelce, liposome. Za doseganje ustreznih koncentracij antioksidantov v koži peroralno jemanje običajno ne zadostuje, nasprotno pa sta se dermalna dostava in kombinacija dermalne in per os dostave antioksidantov, vgrajenih v ustrezne nosilne sisteme, pokazali kot učinkoviti. V zadnjih letih so antioksidanti postali marketinški hit v kozmetični industriji. Uporabljajo se predvsem z namenom upočasnjevanja staranja kože. V tabeli 1 so navedeni nekateri primeri komercialnih izdelkov, ki vsebujejo kot aktivne učinkovine antioksidante, vgrajene v koloidne nosilne sisteme.
|
