izpis_h1_title_alt

Dendrochronology of sessile oak (Quercus petraea) on the transition between the sub-Mediterranean and temperate Continental climatic zones in Slovenia
ID Saražin, Jaša (Avtor), ID Resente, Giulia Antonia (Avtor), ID Balzano, Angela (Avtor), ID De Luis, Martin (Avtor), ID Merela, Maks (Avtor), ID Čufar, Katarina (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,53 MB)
MD5: 5773838237B19897022810CB6A3280A9
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://journals.uni-lj.si/les-wood/article/view/12172 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
A local tree-ring chronology of sessile oak (Qercus petraea) was constructed for the site Klanec pri Kozini (KLA), Slovenia (45.59° N, 13.92° E, 450 m a.s.l.) located on the Karst edge on the transition from the sub-Mediterranean climatic to temperate Continental zones. The chronology is 93 years long and covers the period 1925–2017. A comparison with four local oak chronologies from Slovenia and 38 from the surrounding countries (distance 65–220 km) showed that KLA agreed best with the local oak chronology of Rožnik, Ljubljana (ROZ), and two other oak chronologies from central Slovenia (the surroundings of Novo mesto and Ljubljana), one from Croatia and one from Austria. Dendroclimatological analysis showed that the main factor affecting tree-ring variation is June temperature (negative effect) and March precipitation (positive effect), which to a great extent explain the relation to other chronologies. The negative effect of June (maximal) temperature has become increasingly significant in the last few decades, which can be ascribed to warming related to ongoing climatic change.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:oak, wood, dendrochronology, dendroclimatology, teleconnection, climate change, ree-rings
Vrsta gradiva:Članek v reviji
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Leto izida:2018
Št. strani:Str. 5-20
Številčenje:Letn. 67, št. 2
PID:20.500.12556/RUL-126664 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*561.24
ISSN pri članku:0024-1067
DOI:10.26614/les-wood.2018.v67n02a01 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:2971017 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.04.2021
Število ogledov:1211
Število prenosov:233
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Gradivo je del revije

Naslov:Les
Skrajšan naslov:Les
Založnik:Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Založba Univerze, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Založba Univerze
ISSN:0024-1067
COBISS.SI-ID:13940224 Povezava se odpre v novem oknu

Licence

Licenca:CC BY 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by/4.0/deed.sl
Opis:To je standardna licenca Creative Commons, ki daje uporabnikom največ možnosti za nadaljnjo uporabo dela, pri čemer morajo navesti avtorja.
Začetek licenciranja:30.04.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Dendrokronologija hrasta gradna (Quercus petraea) na prehodu med submediteranskim in zmernim celinskim podnebjem v Sloveniji
Izvleček:
Sestavili smo lokalno kronologijo širin branik hrasta gradna (Qercus petraea) za rastišče Klanec pri Kozini (KLA) v Sloveniji (45,59°S, 13,92°E, 450 m n.m.), ki se nahaja na Kraškem robu na prehodu iz submediteranskegav zmerno celinski podnebni pas. Kronologija je dolga 93 let in pokriva obdobje 1925-2017. Primerjava s 4 lokalnimi hrastovimi kronologijami iz Slovenije in 38 iz okoliških držav, z rastišč, oddaljenih od 65 do 220 km, je pokazala, da se KLA najbolje ujema z lokalno kronologijo hrasta z Rožnika v Ljubljani (ROZ) in z dvema hrastovima kronologijama iz osrednje Slovenije, iz okolice Novega mesta in Ljubljane, ter po eno kronologijo iz Hrvaške in Avstrije. Dendroklimatološka analiza je pokazala, da sta glavna dejavnika, ki vplivata na variiranje širin branik, junijska (maksimalna) temperatura (negativni učinek) in padavine v marcu (pozitivni učinek), kar v veliki meri pojasnjuje tudi odnose do drugih kronologij. Negativni učinek junijske (maksimalne) temperature postaja vse bolj pomemben v zadnjih desetletjih, kar pripisujemo segrevanju ozračja zaradi podnebnih sprememb.

Ključne besede:les, hrast, dendrokronologija, širina branik, dendroklimatologija, telekonekcija, klimatske spremembe, Kozina

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P4-0015
Naslov:Les in lignocelulozni kompoziti

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj