izpis_h1_title_alt

Vloga zborovske glasbe v taborskem gibanju v 19. stoletju in njen vpliv na narodno identiteto Slovencev : doktorska disertacija
ID Šarec, Veronika (Avtor), ID Kuret, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,14 MB)
MD5: BD8C5346373DD6C8B5BAC46BD179C199

Izvleček
Narodna zavest Slovencev se je začela dramiti v drugi polovici 18. stoletja, prva opaznejša prebuja pa se je pokazala v revolucionarnem letu 1848, ko so nekateri zavedni Slovenci, intelektualci in študentje na Dunaju, v Gradcu in Ljubljani ustanovili slovenska društva in osnovali program Zedinjene Slovenije ter se zanj javno zavzeli. Ta program je postal osnova širšega narodnega delovanja predvsem mladoslovencev v drugi polovici 19. stoletja. Kljub številnim političnim nasprotovanjem sta se slovenski jezik in kultura, glavna nacionalna atributa oblikovanja narodne identitete, razvijala naprej in bila vedno bolj prisotna tudi v javnem življenju. Za njun razvoj in uveljavitev so imele poseben pomen narodne čitalnice, ki so jih na Slovenskem ustanavljali od leta 1861 dalje po mestih in trgih, ponekod pa tudi na podeželju. V njih so se zbirali meščani, izobraženci in podeželski veljaki ter gojili slovensko in slovansko kulturo ter krepili svojo narodno zavest in jo prenašali na naslednje rodove. Slovenska zborovska glasba, ki se je v tem času vedno močneje razvijala, je postala idealno sredstvo za izražanje domoljubja in širjenje nacionalnih idej tudi med preproste ljudi, izvajanje le-te pa se je močno razširilo s pomočjo novoustanovljenih številnih čitalniških pevskih zborov. Na programe čitalniških bésed so najpogosteje uvrščali preproste zborovske skladbe slovenskih skladateljev, med katerimi so se najbolj priljubili Gregor Rihar, Blaž Potočnik, Jurij Fleišman, Gašpar in Kamilo Mašek, Miroslav Vilhar, Davorin Jenko, Gustav in Benjamin Ipavec idr. Posebno mesto sta s svojo ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo zavzela češka skladatelja Anton Nedvěd in Anton Foerster, ki sta delovala na Slovenskem. Čitalnice so spodbudile tudi nadaljnji razvoj slovenske glasbene kulture. Ker je aktivna mladoslovenska politika potrebovala široko podporo slovenskega naroda, ki v šestdesetih letih 19. stoletja še vedno ni bil dovolj narodno osveščen, so se štajerski rodoljubi odločili za organizacijo narodnih shodov na prostem, poimenovanih tabori, ki bi zajeli vse slovenske dežele in vse plasti prebivalstva ter v njih močneje predramili narodno zavest. Taborsko gibanje je zaživelo v letu 1868 z organizacijo taborov v Ljutomeru, Žalcu in Šempasu ter se v treh letih razširilo v vse slovenske dežele znotraj avstrijskega dela avstroogrske monarhije. Do leta 1871 so mladoslovenci, na Kranjskem pa tudi staroslovenci, pripravili 18 taborov, ki se jih je skupaj udeležilo okoli 150.000 Slovencev. Na njih so številni govorniki izrazili želje in zahteve po zedinjeni Sloveniji, uveljavitvi slovenskega jezika v šolah in uradih itd. Shodi so bili velike politične manifestacije, na katerih se je odvijal tudi kulturni program. Igrale so pihalne godbe, udeleženci so prepevali slovenske narodne pesmi, nastopili pa so tudi pevski zbori tako samostojno kot tudi združeni v množične zbore. S petjem ljudskih ter preprostih domoljubnih in budniških zborovskih skladb so močno pripomogli k bujenju narodne zavesti in oblikovanju narodne identitete. Skladbe, ki so jih prepevali, čustveno poudarjajo slovenstvo in slovanstvo, domovinsko ljubezen, vero v svobodno življenje ter pozivajo k boju za narodne pravice. Njihova glasbena govorica je preprosta, napevi so spevni z enostavnim, a čvrstim ritmom in preprosto harmonijo. Skladbe so bile s svojo preprostostjo primerne tudi za manj vešče pevske zbore kot tudi poslušalce, med katerimi je bilo največ preprostih ljudi, ki so močno potrebovali dodatnih narodnih spodbud. Skladbe so v izjemno številni množici Slovencev dosegle svoj smoter bujenja narodnih čustev, hkrati pa je petje pevskih zborov na udeležence delovalo tudi pozitivno emocionalno, povezovalno in izobraževalno. Glasba se je v taborskem gibanju izkazala kot pomemben socialni dražljaj, ki je vodil do krepitve občutja pripadnosti enotni narodni skupnosti, hkrati pa je imela tudi pomembno družabno vlogo. Višek glasbenega dogajanja predstavljajo primorski tabori, saj je na njih nastopilo največje število slovenskih pevskih zborov, ki so navdušili s svojim petjem tako udeležence kot tudi časopisne poročevalce. Politično in kulturno dogajanje v taborskem gibanju je v ljudeh močno zdramilo in okrepilo narodno zavest ter pomembno pripomoglo k oblikovanju slovenske narodne identitete, hkrati pa je okrepilo tudi nadaljnje kulturno delovanje Slovencev. Neposredno so tabori vplivali na ustanovitev novih čitalnic ter mnogih drugih slovenskih društev in z njimi številnih pevskih zborov. Tabori v slovenski zgodovini predstavljajo posebno pomembno mesto, predstavljajo kratko obdobje intenzivnega političnega zorenja in zunanje sloge ter močne krepitve narodne zavesti, pa tudi močnega kulturnega zorenja slovenskega naroda. Slovenska glasba se je v naslednjih desetletjih razvijala in širila z vso močjo ter postopno dosegla mednarodno prepoznavnost in veljavo, glasbeno udejstvovanje Slovencev v taborih pa lahko označimo kot začetno stopnjo v tem izjemnem razvoju.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:narodni preporod, tabori, narodne čitalnice, kulturna zgodovina, kulturna identiteta, pevski zbori, narodno prebujenje, narodna identiteta, taborsko gibanje, slovenska zborovska glasba v 19. stoletju, množična zborovska pesem, Slovenija
Vrsta gradiva:Doktorska disertacija
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:AG - Akademija za glasbo
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[V. Šarec]
Leto izida:2010
Št. strani:VIII, 224 str.
PID:20.500.12556/RUL-125872 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:78.087.68(497.4)\"18\"(043.3)
COBISS.SI-ID:254112768 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.04.2021
Število ogledov:1569
Število prenosov:172
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
Slovene national awareness began to awaken in the second part of the 18th century, the first noticeable awareness was shown during the revolutionary year 1848, when a few conscious Slovene intellectuals and students in Vienna, Graz and Ljubljana, founded a Slovene association and established a programme the United Slovenia (Zedinjena Slovenija) and made a public commitment. The programme became the base of a wider national activity especially of young Slovenes in the second part of the 19th century. In spite of numerous political oppositions, Slovene language and culture, the main national attributes of forming national identity, developed further and were more and more present also in the public life. National reading societies, which were being established from 1861 on around cities and squares or even the countryside, had an enormous significance for their development and establishment. Citizens, intellectuals and important people from the countryside gathered in the reading societies to cherish Slovene and Slavic culture, strengthen their national awareness and preserve it for the next generations. The Slovene choral music was rapidly developing during that time and became an ideal instrument for expressing patriotism and spreading national ideas also among simple people and performing it spread widely with the help of numerous newly established librarian choirs. Simple choral compositions of Slovene composers were placed on the programmes of librarian words and the most popular among them were Gregor Rihar, Blaž Potočnik, Jurij Fleišman, Gašpar and Kamilo Mašek, Miroslav Vilhar, Davorin Jenko, Gustav and Benjamin Ipavec etc. Due to their creativity, special place belonged to Czech composers Anton Nedvěd and Anton Foerster who were active in Slovenia. The reading societies encouraged also further development of music culture. For the active young Slovene politics needed a wide support from Slovene nation, who still was not aware enough in the 1960s, Styrian patriots decided to organize national open-air mass meetings, the so called »tabori« which would include all Slovene regions and all inhabitant levels to awaken the national awareness in them. The mass meeting movement came alive in 1868 with the organization of the mass meetings in Ljutomer, Žalec and Šempas and spread in three years to all Slovene regions within the Austrian part of Austro-Hungarian Monarchy. By the year 1871, young Slovenes had organized 18 mass meetings in Carniola region and 150.000 Slovenes took part. Numerous spokespersons expressed their wishes and demands for uniting Slovenia, enforcing the Slovene language in schools and offices etc. The gatherings were big political manifestations with a cultural programme. There were brass bands playing, participants were singing Slovene national songs, choirs performed individually as well as united in mass choirs. By singing folk and simple patriotic choral songs they contributed a lot to awakening the national awareness and forming of national identity. The songs that were sung emphasize Slovene and Slavic patriotic love, faith in freedom of life and appeals to fight for national rights. Their music language is simple, the melodies are mellifluous with simple but strong rhythm and simple harmony. Due to their simplicity, compositions were appropriate for less skillful choirs and listeners who were simple people that strongly needed additional national encouragement. The compositions achieved their purpose of awakening national feelings in a great number of Slovenes and at the same time the singing of the choirs positively, emotionally, linking and educationally affected the participants. Music in the mass meeting movement proved to be an important social stimulus which led to strengthening the feeling of unified national community affiliation and at the same time it also had an important social role. The Coastal region mass meetings represent the peak of musical movement since the largest number of Slovene choirs performed there which fascinated the participants and news reporters by their singing. Political and cultural happenings in the mass meeting movement awakened and strengthened the national awareness in people and helped to form Slovene national identity and at the same time also further strengthened cultural activity of Slovenes. The mass meetings directly influenced the founding of new reading societies and numerous other Slovene associations together with a lot of choirs. The mass meetings represent an important part of Slovene history, they represent a short period of intense political maturing and outside union as well as strengthen the national awareness and strong cultural maturing of Slovene nation. During the next decades Slovene music developed and spread with a lot of strength and gradually reached the international recognizability and consideration and musical participation of Slovenes in the mass meetings can be described as the first phase in this amazing development.

Ključne besede:national awareness, national identity, national reading societies, mass meeting movement, open-air meeting), Slovene choral music in the 19th century, mass choral song, choirs

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj