izpis_h1_title_alt

Kriza kot nevarnost in upanje : etika pandemij, razcvet avtokracij in sanje o avtonomiji v transkulturni perspektivi
ID Rošker, Jana S. (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,08 MB)
MD5: AADF97070AA63244011A40E8E652BE4A
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite https://e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/book/258 Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Želja po tem, da bi napisala to knjigo, se je v meni porodila leta 2020, v obdobju pandemije covida-19. Kot sinologinja ne morem mimo dejstva, da se je koronski virus, ki vodi do pljučnega obolenja z visoko stopnjo nalezljivosti in smrtnosti, najprej pojavil na Kitajskem, torej v kulturno-jezikovnem območju, ki predstavlja jedro mojih osebnih in poklicnih interesov ter vsebinsko osnovo mojega raziskovalnega dela. Kot raziskovalki, ki deluje na področju kitajske filozofije, epistemologije in etike, so se mi ob tem odprla številna vprašanja, ki so povezana predvsem z razlogi za trenutno globalno krizo in s pogoji, ki so do nje privedli. Dejstvo, da so razlogi za nastanek epidemije v večmilijonskem mestu Vuhanu verjetno povezani s pomanjkljivimi higienskimi razmerami na tržnici z živimi (tudi divjimi) živalmi, so v svetovni (zlasti zahodni) javnosti sprožili ne samo val ogorčenja in zgražanja nad »primitivizmom« in »nizko stopnjo kulture« vuhanskega prebivalstva, temveč tudi nesluten dvig sinofobije in novih rasizmov, povezanih z nepremišljenimi predsodki in pomanjkanjem poznavanja kompleksnih dejavnikov, ki opredeljujejo vsako kulturo in posameznike, ki v njej živijo in delujejo. Esencialistični pogledi na »Drugega« in posplošujoče razumevanje »druge« kot nosilke/nosilca določenih značilnosti, ki naj bi se v ljudeh oblikovali zgolj kot rezultat njihove etnične in rasne pripadnosti, so v zahodnih družbah ponovno priplavali na površje in se izrazili v novih oblikah rasistično pogojene ksenofobije. Vendar vprašanje rase in rasizma nikakor ni bil edini vidik, ki me je kot sinologinjo pritegnil k raziskovanju in v meni vzbudil razmisleke, iz katerih je zrastla tale knjiga. Kmalu po tem, ko se je covid-19 razširil na globalno raven, s čimer so se pokazale njene pandemične razsežnosti, je namreč postalo jasno, da sodijo ravno Kitajska in druge regije sinitskega kulturno-jezikovnega območja med področja, ki so v procesih zajezitve in eliminacije virusnih epidemij precej bolj učinkovite kot države evro-ameriških regij. Raziskava, na kateri temelji pričujoča knjiga, je jasno pokazala, da je treba ob iskanju odgovora na vprašanje po razlogih za to relativno učinkovitost sinitskega kulturnega prostora ovreči prvotno zelo razširjeno, a neutemeljeno trditev, da gre pri tem za tradicionalno avtokratsko delovanje sinitskih držav, ki ukrepajo preko ukazovanja »od zgoraj navzdol« in jim je pri tem v pomoč domnevna tradicionalna »poslušnost« vzhodnoazijskega prebivalstva. V knjigi izhajam iz hipoteze, po kateri je bolj verjetno, da tičijo razlogi za to učinkovitost v konfucijanski etiki odnosnosti, ki ne izhaja iz pojma izoliranega individuuma in v okviru katere sta kontekstualiziran/-a posameznik/-ca in družba v vzajemno komplementarnem razmerju. Knjiga iz transkulturne perspektive obravnava tudi vrsto drugih vprašanj, povezanih z etičnimi in političnimi dilemami soočanja s pandemijo. Pri tem gre omeniti predvsem različne kulturno pogojene odnose do digitalnega nadzora in njihove kozmotehnološke osnove. V tem kontekstu se knjiga ukvarja tudi z vprašanjem bodočnosti razsvetljenskih vrednot, humanizma (in humanistike) ter usode intimnosti, zasebnosti in javnosti. Zaključi se s pobožnim upanjem na to, da se je možno iz pandemije covid-19 kaj naučiti in s (še bolj neverjetnim) upanjem na to, da nekje v stičišču mnogoterih svetov vendarle obstaja možnost nove globalne etike, zasnovane na enakovrednosti vseh ljudi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:covid-19, globalna kriza, rasizem, esencializem, konfucijanska etika, globalna etika, krize, etika, kitajska filozofija, vrednote, družbeni nadzor, digitalna tehnologija, pandemije, filozofija kulture
Tipologija:2.01 - Znanstvena monografija
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Status publikacije:Objavljeno
Različica publikacije:Objavljena publikacija
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Leto izida:2021
Št. strani:201 str.
PID:20.500.12556/RUL-125526 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:130.2:616-036.21(0.034.2)
ISBN:978-961-06-0432-7
DOI:10.4312/9789610604327 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:53771267 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:23.03.2021
Število ogledov:1173
Število prenosov:203
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Licence

Licenca:CC BY-SA 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-sa/4.0/deed.sl
Opis:Ta licenca Creative Commons je zelo podobna običajni licenci Priznanje avtorstva, vendar zahteva, da so materialne avtorske pravice na izpeljanih delih upravljane z enako licenco.
Začetek licenciranja:22.03.2021

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Izvleček:
My wish to write this book arose in the 2020, roughly around the start of the COVID-19 pandemic. As a Sinologist, I cannot ignore the fact that the coronavirus first appeared in China, and thus in the cultural-linguistic area which represents the core of my personal and professional interests, and is essential for the fundamental contents of my research work. For me, being a researcher working in the field of Chinese philosophy, epistemology and ethics, this situation, which is still ongoing as I write this, raises many questions, which are first and foremost connected to the reasons for this global crisis and the conditions that it has brought about. The fact that the cause of the start of the epidemic in Wuhan, a city with a population of several millions, was probably related to poor hygiene in a food market, one dealing with live (and partly wild) animals, triggered in many, and especially in the West, a wave of outrage over the “primitivism” and supposedly “low level of culture” of the people there. This was accompanied by an unprecedented rise in Sinophobia and new racisms, connected with unconscious prejudices and a lack of knowledge regarding the more complex factors that define all cultures and the individuals who live and function within them. Essentialist views of the “Other”, and a generalized understanding of “Others” as the bearers of certain characteristics, have once more surfaced in Western societies and manifested themselves in new forms of xenophobia, based on old racist ideas. However, the issues of race and racism were not the only matters which, as a Sinologist, attracted me to this research, and which awoke in me reflections that eventually led to the writing of this book. As the COVID-19 infection spread around the world, becoming a pandemic, it soon became clear that it was precisely China and other regions of the Sinitic cultural-linguistic area, rather than Euro-American nations, that were more efficient at stopping its spread, and even eliminating the virus. The research on which this book is based clearly shows that when looking for an answer as to why this was the case we have to refute the ungrounded claim that it was because of the alleged autocratic practices of Sinitic states, which act “from top to bottom”, and can impose strict measures due to the traditional “obedience” of their populations. In this book I proceed instead from the supposition that the reasons for this greater efficiency was more likely to be found in Confucian relational ethics, which do not proceed from the notion of an isolated individual, and within the framework of which the contextualized self and society are placed in a mutually complementary relation. From the same transcultural perspective, the present book also deals with a number of other problems, linked to the political and ethical dilemmas that arose when confronting the pandemic. Here, I have to mention different culturally conditioned relations with regard to digital control and its cosmotechnological foundations. In this context, the book also deals with questions regarding the future of enlightenment values, humanism (and the humanities), as well as the fate of privacy and the public sphere. It concludes with a humble hope that we have – in spite of everything – still learned something from this COVID-19 pandemic, and with (perhaps an unrealistic) optimism that somewhere at the crossroad of our multifarious worlds there is still a possibility of a new global ethics, based upon equality, not on sameness.

Ključne besede:covid-19, global crisis, racism, essentialism, Confucian ethics, global ethics

Projekti

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:P6-0243
Naslov:Azijski jeziki in kulture

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Številka projekta:N6-0161
Naslov:Humanizem v medkulturni perspektivi: Evropa in Kitajska

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj