izpis_h1_title_alt

Vpliv intruzivnega merjenja na čustveno izraznost obraza
ID Mioč, Rok (Avtor), ID Geršak, Gregor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6645/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
V znanosti se je zaradi vloge čustev v našem vsakdanjiku pojavila obilica raziskav, ki poskušajo odgovoriti na vprašanja o naših čustvenih pokrajinah prek fizioloških odzivov telesa. V zadnjih dveh desetletjih se je razvilo tudi področje prepoznave čustvenih obraznih izrazov s pomočjo računalniškega vida. V izzivu prepoznave čustev je smotrno uporabiti multimodalni pristop, s katerim lahko poudarimo prednosti metod in zmanjšamo njihove pomanjkljivosti. Vendar se zaenkrat premalo pozornosti posveča medsebojnemu vplivu metod. V magistrskem delu poskušamo odpreti raziskovalno področje vpliva intruzivnosti na čustveno izraznost obraza. V teoretskem delu naloge se sprva posvetimo neenotnemu področju teorij čustev in nadaljujemo s pregledom širokega nabora metod merjenja in vzbujanja čustev v ljudeh. Preden pričnemo z empiričnim delom, pogledamo še slabo raziskan fenomen merilne anksioznosti in klasifikacijo intruzivnih metod merjenja. V empiričnem delu opišemo raziskavo, katere cilj je bil oceniti vpliv intruzivnosti merjenja na obrazno izraznost udeležencev s pomočjo Noldusovega programa FaceReader. 44 udeležencev smo snemali s skrito kamero med ogledom protokola z desetimi elicitacijskimi videi iz zbirke Samsonove idr. (2016). Med vsakim ogledom so rešili devetstopenjski vprašalnik SAM za samoocenjevanje valence in vzburjenja. Njihov videoposnetek smo nato analizirali s programom FaceReader za prepoznavo čustvenega stanja. Kontrolna skupina (KS) ni imela drugih pogojev, medtem ko smo v eksperimentalni skupini (ES) v času eksperimenta na merjeno osebo dodajali vedno bolj intruzivne merilnike. Rezultate skupin smo primerjali med seboj. Predpostavljali smo, da bo z večanjem intruzivnosti v ES obrazna izraznost v času eksperimenta padala bolj kot v KS. Rezultati analize s FaceReaderjem so pokazali obratno – v ES je program izmeril višje ravni izraznosti kot v KS, kar sklepamo, da je posledica razlik v vzorcih. Stopnjevanje intruzivnosti ni povzročilo opaznih razlik v izraznosti med skupinama. V zaključnem delu ponudimo razlago za rezultate analize s FaceReaderjem in predebatiramo druge ugotovitve v času raziskave. Poleg tega ponudimo nadaljnje raziskovalne ideje, izboljšave za našo raziskavo in opozorimo na dobre prakse za vse nadaljnje raziskovalce tega področja.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:čustva
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2021
PID:20.500.12556/RUL-125469 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:55584259 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.03.2021
Število ogledov:1405
Število prenosov:161
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The influence of intrusive measurements on emotional facial expressiveness
Izvleček:
Due to the role of emotions in our daily lives, an abundance of scientific research has emerged that seeks to answer questions about our emotional landscapes through our body’s physiological responses. The field of recognizing emotion from facial expressions with the help of computer vision has also developed in the last two decades, In the challenge of recognizing human emotions, it makes sense to use a multimodal approach that can emphasize the advantages and reduce the disadvantages of each method. However, little attention is paid to the influence between various methods. In this master's thesis, we research the influence of intrusive measuring on the emotional expression of the face. In the theoretical part of the thesis, we first focus on the various theories of emotions and continue with a review of a wide range of methods for measuring and eliciting emotions in people. Before delving into the empirical work, we look at the poorly researched phenomenon of measuring anxiety and the classification of intrusiveness of measuring methods. In the empirical part, we describe our study, whose goal was to assess the impact of intrusiveness on the facial expression of participants using the Noldus FaceReader program. 44 participants were filmed via hidden camera while watching a protocol with ten emotion elicitation videos from the Samson et al. (2016) collection. After each video, the participants completed a nine-level SAM questionnaire for self-assessment of valence and arousal. The recordings of the participants were then analyzed with the FaceReader emotional state recognition program. The control group had no other conditions, while in the experimental group, we added increasingly intrusive measuring methods to the participants. The results of the groups were compared with one another. We hypothesized that the facial expressiveness of the experimental group would decrease more during the experiment than the control group. The results of the analysis with FaceReader showed the opposite - the program measured higher levels of expression in the experimental group than in the control group, which we prescribe to a difference of preferences in groups. Increased intrusiveness did not cause any noticeable differences. In our conclusions, we explain the results of the analysis with FaceReader and list other findings during our research. Also, we offer further research ideas, improvements for the current experiment, and highlight good practices for all further researchers of the field.

Ključne besede:emotion

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj