izpis_h1_title_alt

Zaščita otroka, žrtve kaznivega dejanja nasilja v družini
ID Mesojedec, Nina (Avtor), ID Filipčič, Katja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (809,59 KB)
MD5: F91A06241D4E0565DA0399C375E53929

Izvleček
Področje nasilja v družini urejata Zakon o preprečevanju nasilja v družini in Kazenski zakonik. Zakon o preprečevanju nasilja v družini vsebuje pravno opredelitev nasilja v družini, ki predstavlja temelj za delo organov in organizacij, ki imajo dolžnost pomagati žrtvi nasilja v družini. Kazenski zakonik pa vsebuje kazenskopravno opredelitev nasilja v družini, ki predstavlja temelj za poseg v pravice povzročitelja nasilja v družini. Otrok je pri kaznivem dejanju nasilja v družini lahko le posredna žrtev, pri kaznivem dejanju zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja pa neposredna žrtev. Ti dve kaznivi dejanji sta med seboj v odnosu specialnosti. Razlikujemo tudi med sociološko in pravno opredelitvijo nasilja v družini. Ti opredelitvi se med seboj nikoli ne moreta prekrivati v celoti, vseeno pa se zakonodajalec trudi pravno opredelitev približati sociološki, kar koristi položaju žrtve. Otroci kot najšibkejši in najranljivejši člani družbe potrebujejo posebno zaščito, še posebej kot žrtve kaznivih dejanj in udeleženci v kazenskih postopkih. Pri obravnavanju nasilja v družini je otrok v kazenskem postopku udeležen kot priča. Zaradi te udeležbe je otrok sekundarno viktimiziran, še posebej pa je to izrazito med zaslišanjem otroka. Zaslišanje otroka se zato opravi s pomočjo forenzičnega intervjuja, poznamo pa tudi različne ukrepe za zmanjševanje učinkov sekundarne viktimizacije. Eden takšnih ukrepov je prijazna soba za zaslišanje otrok. Pridevnik 'prijazna' zajema vse ukrepe, ki se uporabijo, da se otrok v sobi dobro počuti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:nasilje v družini, otrok, zaščita otroka v kazenskih postopkih, otrok kot priča, zaslišanje otroka, forenzični intervju, sekundarna viktimizacija, prijazna soba za zaslišanje otrok
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2018
PID:20.500.12556/RUL-124447 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:16463953 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.01.2021
Število ogledov:2324
Število prenosov:204
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Protection of the child, the victim of criminal offense of domestic violence
Izvleček:
Domestic violence is covered by the Domestic Violence Prevention Act and the Criminal Code. The Domestic Violence Prevention Act contains the legal definition of domestic violence, which represents the basis for the effective work of authorities and organisations responsible for helping a victim of domestic violence. On the other hand, the Criminal Code contains the criminal definition of domestic violence, which serves as the basis for interference with the rights of the perpetrator of domestic violence. With regard to criminal offense of domestic violence, children are only considered indirect victims, whereas they are considered direct victims in the criminal offense of neglect and maltreatment of a minor. These two criminal offenses are in a relationship of specialty. We also distinguish between the sociological and legal definitions of domestic violence that can never entirely overlap; however, the legislator aims at bringing the legal definition closer to the sociological one, which benefits the victim’s situation. Because children are the weakest and most vulnerable members of society, they need special protection, particularly when they are victims of a criminal offense and participate in criminal proceedings. When dealing with domestic violence, children are involved in the criminal proceeding as witnesses. For this reason, they experience secondary victimisation, which is particularly noticeable during a child’s hearing. The hearing of a child is thus carried out with the help of a forensic interview. Nevertheless, various measures help reduce the effects of secondary victimisation, such as a child-friendly interview room, which is also used in Slovenia. The adjective ‘friendly’ covers all the measures needed so that the child feels comfortable in the room.

Ključne besede:domestic violence, child, child protection in criminal proceedings, child witness, hearing of a child, forensic interview, secondary victimisation, child-friendly interview room

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj