izpis_h1_title_alt

Primeri svetovnih in slovenskih praks hortiterapije
ID Friškovec, Nina (Avtor), ID Schmitzer, Valentina (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,11 MB)
MD5: 5152776E4F85D6CBD46A41F59AC23019

Izvleček
Hortiterapija je oblika terapije, kjer udeleženci preko nege rastlin, opravljanja vrtnih dejavnosti in drugih oblik stika z naravo krepijo svojo psihično in fizično aktivnost. Kot priznana praksa se je uveljavila konec 90-ih let 20. stoletja, v Sloveniji pa je kljub obilici zelenih površin izredno neizkoriščena panoga. Gotovo je razlog tudi v tem, da so bile v 20. stoletju vse bolnišnice večjih mest umeščene v središče mesta, kjer je prostor za odprte parkovne površine, namenjene terapiji, zelo omejen. Kljub temu se v zadnjih letih namenja nekoliko več pozornosti tej obliki terapije, zlasti ob raznih izobraževalnih in varovalnih ustanovah, kot so vrtci, osnovne šole, dnevni centri za odrasle s posebnimi potrebami in domovi za ostarele. V večini tovrstnih terapevtskih vrtov je velik poudarek na uporabnih rastlinah, a v tujini te predstavljajo le del predlaganih kriterijev rastlinskega izbora. Ključno vodilo je, da rastline stimulirajo vsa čutila, zlasti tista, ki pozitivno vplivajo na psihično, fizično in čustveno razpoloženje ciljne skupine ljudi. Naloga podaja okvirne smernice in nove možnosti uvajanja hortiterapije v Sloveniji, z vpogledom v zgodovino, raziskave in primere tujih praks. S prikazom primera v Velenju spodbuja k razmišljanju o hortiterapevtskih vrtovih kot o samostojnih enotah, ki so posredno povezane z različnimi javnimi ustanovami. Te bi lahko umestili na neizkoriščene zelene površine, strehe zgradb, območja zapuščenih objektov ali lokacije, ki so kljub oddaljenosti od središča mesta ob poti vsakodnevnih obveznosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:hortikultura, hortiterapija, hortiterapevtski vrt
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:[N. Friškovec]
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-122212 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:634.622-785.4:634(043.2)
COBISS.SI-ID:41300483 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:28.11.2020
Število ogledov:754
Število prenosov:145
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Case studies of international and slovenian horticultural therapy practices
Izvleček:
Hortitherapy is a form of therapy where participants enhance their mental and physical wellbeing through plant care, garden activities and other forms of contact with nature. Although hortitherapy had been established as a recognized practice in the late 1990s, its industry remains largely untapped in Slovenia, despite abundance of green areas. This is probably due to the fact that most hospitals built in the 20th century were located in city centers and were consequently deprived of parks and other green areas intended for therapy. In recent years, however, more attention has been directed towards this type of therapy, especially in the form of hortitherapeutic gardens located next to educational and protective care institutions, such as kindergartens, primary schools, day centers for adults with special needs and nursing homes. Most hortitherapeutic gardens focus primarily on useful fruit-bearing plants and herbs, although they constitute only a part of the proposed plant selection criteria. The key guideline when using plants for therapeutic purposes is to stimulate all senses, especially those which positively affect the psychological, physical and emotional health of target groups. The thesis provides general guidelines and presents new options of introducing hortitherapy in Slovenia, all while considering its history, existing research findings and examples of foreign practices. The example of a hortitherapeutic garden in Velenje encourages the development of hortitherapeutic gardens as independent units that are indirectly connected to various public institutions. Such gardens could be positioned on the already existing unused green areas, rooftops, areas of various abandoned buildings or some other locations, which are – despite their distance from the city centers – placed along the path of frequent daily routes.

Ključne besede:horticulture, hortitherapy, hortitherapeutic garden

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj