Podrobno

Lažne novice: Pomenske razsežnosti rabe pojma v novinarstvu : pomenske razsežnosti rabe pojma v novinarstvu
ID Rajšek, Jaša (Avtor), ID Vobič, Igor (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,37 MB)
MD5: 85EFAA39C94EF84CFF1C74ED64413E5E

Izvleček
Lažne novice so relativno nov izraz, ki je začel postajati popularen med predsedniško kampanjo Donalda Trumpa leta 2016. Pri uporabi različnih akterjev - medijev, politike, stroke in javnosti – je prevzel številne in vsebinsko nasprotne pomene ter postal plavajoči označevalec v diskurzivnem boju. Njegov pomen med drugim obsega dezinformacije v digitalni dobi, etiketo za obračunavanja s tradicionalnimi mediji in modno besedno zvezo za označevanje nečesa obče neresničnega. Cilj magistrskega dela je problematiko pomenskih razsežnosti lažnih novic na omejenem vzorcu prenesti v slovensko okolje, pri čemer sem skušal z analizo diskurza ugotoviti, kako se pomenske razsežnosti pojma lažne novice kažejo v novinarskih besedilih slovenskih medijev, ter z analizo polstrukturiranih intervjujev razbrati, kako se pomenske razsežnosti kažejo v razumevanju novinarjev. Ugotavljam, da lažne novice v analiziranih prispevkih prevzemajo različne pomene – od spletnih dezinformacij do laži in neresničnih izjav. Avtorji se zavedajo večpomenskosti, vendar je v tekstih ne problematizirajo, niti ne podajajo lastnih definicij. Tako so bralci prepuščeni iskanju lastne defincije, pri čemer so podvrženi diskurzivnemu boju. Intervjuvani novinarji niso enotni glede pomena izraza, ki ga razumejo od namernega zavajanja s strani političnih akterjev do nenamerne napake pri novinarskem poročanju. Zaradi pomenskih nejasnosti predlagam nadaljnje raziskovanje fenomena s fokusom na pomenske razsežnosti pri razumevanju občinstva.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:lažne novice, mediji, resnica, diskurz, dezinformacije
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:FDV - Fakulteta za družbene vede
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[J. Rajšek]
Leto izida:2020
Št. strani:80 str.
PID:20.500.12556/RUL-121574 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:316.77:070(043.2)
COBISS.SI-ID:36462851 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.10.2020
Število ogledov:1928
Število prenosov:377
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
RAJŠEK, Jaša, 2020, Lažne novice: Pomenske razsežnosti rabe pojma v novinarstvu : pomenske razsežnosti rabe pojma v novinarstvu [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : J. Rajšek. [Dostopano 26 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=121574
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Fake news: The semantic dimensions of the term's usage in journalism : magistrsko delo
Izvleček:
The term fake news is relatively fresh. It became popular during Donald Trump's presidential campaign in 2016. The term has undertook many different and substantially opposite meanings, because many different actors, such as the media, politics, academics and public have been using it. It has therefore become a floating signifier in the discursive struggle. Its meaning encompasses disinformation in digital era, a label for discrediting traditional media and a buzzword to denote something generally untrue, etc. The aim of this master's thesis is to transfer the phenomenon of semantic dimensions of fake news into the Slovenian environment by analysing a sample of journalistic articles with discursive analysis, and by conducting semi-structured interviews with their authors to grasp the understanding of the term's meaning by the journalists. I found out that the term fake news undertakes many different meanings in the analysed articles - from online disinformation to lies and incorrect statements. While journalists do recognize ambiguity of the term, they neither address it nor present their own definitions in the articles. The readers are therefore forced to create their own definitions, while being subjected to a before-mentioned discursive struggle. What is more, the interviewed journalists are not unanimous in their definitions of the term. Their understanding of it ranges from deliberate misleading statements by political actors, to unintentional errors in journalistic reporting. Due to semantic ambiguities, I suggest further exploration of the phenomenon, perhaps with a focus on semantic dimensions of the term's understanding by the audience.

Ključne besede:fake news, media, truth, discourse, disinfromation

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
  1. Zaznavanje sarkazma s prenosom znanja iz več virov
  2. Poenostavljanje besedil v slovenščini z velikimi jezikovnimi modeli
  3. Uporaba metod obdelave naravnega jezika za uvrščanje shem programskih vmesnikov v enoten podatkovni model
  4. Do razdvoumljanja besednih pomenov v slovenščini s prenosom znanja
  5. Logično sklepanje v naravnem jeziku za slovenščino z velikimi jezikovnimi modeli
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
  1. Razvoj mobilne aplikacije za sprotno učenje tujih jezikov
  2. Geografski informacijski sistem za beleženje opazovanih ptic
  3. Uporaba nevronskih jezikovnih modelov za prepoznavanje imenskih entitet iz nestrukturiranih dokumentov
  4. Orodje za avtomatizacijo optimizacije SEO
  5. Prenova in razširitev spletne in mobilne aplikacije Urbane mreže

Nazaj