izpis_h1_title_alt

Globalne emisije toplogrednih plinov iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč
Stropnik, Katja (Avtor), Črepinšek, Zalika (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1004,52 KB)

Izvleček
Varnost oskrbe s hrano in kmetijstvo se spopadata z velikimi izzivi podnebnih sprememb v smislu pričakovanih negativnih vplivov na produktivnost in izvajanja sektorskih ukrepov za omejitev globalnega segrevanja. Kmetijstvo je med gospodarskimi panogami, ki so najbolj izpostavljene podnebnim spremembam in bi moralo biti zgled na področju zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov (TGP), vendar so se v zadnjih 50 letih izpusti TGP iz kmetijstva skoraj podvojili, brez ukrepov pa naj bi se po napovedih do 2050 še povečali za dodatnih 30 %. Baza izpustov FAOSTAT predstavlja najobsežnejšo bazo znanja o kmetijskih izpustih TGP doslej. Vsako leto se posodablja in ponuja svetovno referenčno točko o izpustih in možnostih za blažitev v sektorju. Izpusti so podani v ekvivalentu CO2 (ekv. CO2), to je količina nekega TGP, izražena s količino (v tonah) CO2, ki ima enak toplogredni učinek. Največji vir izpustov v kmetijstvu je živinoreja, kjer se pri fermentaciji v prebavilih (40 % vseh izpustov iz kmetijstva) in skladiščenju živinskih gnojil (20 %) sproščajo ogromne količine metana, ki ima 23x večji toplogredni učinek kot CO2. Pri številnih procesih v kmetijstvu se sproščajo didušikovi oksidi, ki imajo 310x večji toplogredni učinek kot CO2: skladiščenje živinskih gnojil, gnojenje z mineralnimi gnojili, paša, razkrajanje žetvenih ostankov, biološka vezava dušika, obdelovanje histosolov, sežiganje biomase. Globalni izpusti TGP iz kmetijstva, gozdarstva in drugih vrst rabe zemljišč so znašali v letu 2010 1010 t ekv. CO2, ponori iz istih virov pa 210 t ekv. CO2. K svetovnim izpustom TGP največ prispeva Azija (44 %), sledita obe Ameriki (25 %) ter Afrika (15 %), Evropa (12 %) in Oceanija (4 %). Poznavanje prispevka kmetijstva k izpustu TGP je osnova za zmanjšanje izpustov in s tem vpliva kmetijstva na podnebne spremembe ter za njegovo prilagajanje na spremenjeno podnebje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:toplogredni plini, izpusti, kmetijstvo, gozdarstvo, druga raba tal
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2020
Založnik:[K. Stropnik]
UDK:551.583:63(043.2)
COBISS.SI-ID:29432579 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:134
Število prenosov:42
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Global greenhouse gas emissions from agriculture, forestry and other land use
Izvleček:
Food security and agriculture face major challenges of climate change in terms of expected negative impacts on productivity and the implementation of sectoral measures to mitigate global warming. Agriculture is one of the most exposed industries to climate changes and should set an example on reducing greenhouse gas (GHG) emissions. But emissions from agriculture have almost doubled in the last 50 years, without any reducing steps the emissions will increase for 30 % by 2050. The FAOSTAT emissions database represents the most comprehensive knowledge base on GHG emissions from agriculture. It is being updated annually and offers a global reference point on emissions and mitigation options in the sector. Emissions are measured in CO2 equivalent (eq. CO2), which represents the amount of one specific GHG, measured in tons of CO2, that has the same global warming potential. The main source of GHG in agriculture is livestock production, because of enteric fermentation (40 % of all agriculture emissions) and manure storage (20 %), which causes a lot of methane emissions. Methane has 23x higher global warming potential than CO2. Other very problematic GHG is nitrous oxide with 310x higher global warming potential than CO2. N2O emissions come from: manure storage, mineral fertilization, grazing, biomass burning, decay of crop leftovers, biological nitrogen fixation and histosol cultivation. Global GHG emissions from agriculture, forestry and other land use in 2010 amounted 1010 t eq. CO2, and removal was 210 t eq. CO2. Asia contribute the most to global GHG emissions (44 %), Americas (25 %), Africa (15 %), Europe (12 %) and Oceania (4 %). Knowledge of the contribution of agriculture to GHG emissions is the basis for reducing emissions, thus the impact of agriculture on climate change and for adapting to changed climate.

Ključne besede:greenhouse gasses, emissions, agriculture, forestry, other land use

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj