izpis_h1_title_alt

Uporaba deeskalacijskih tehnik pri nujni obravnavi agresivnega/agitiranega pacienta : diplomsko delo
ID Ujčič, Tomaž (Avtor), ID Prestor, Jože (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Lapanja, Aljoša (Komentor), ID Slabe, Damjan (Recenzent)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (615,00 KB)
MD5: 591B6D11860923C011A372A066DF7C4D

Izvleček
Uvod: Zdravstveno osebje je pogosto izpostavljeno različnim oblikam nasilja. Največkrat se to dogaja na urgentnih in psihiatričnih oddelkih. Posledice se kažejo na fizičnem, psihološkem, funkcionalnem, socialnem in finančnem področju ter odnosu osebja do pacientov. Deeskalacijske tehnike se priporočajo kot prvi odziv na pacientovo agresivno vedenje. Gre za vrsto prepletenih komponent, katerih cilj je odpraviti ali zmanjšati pacientovo agresijo/agitiranost. Namen: Preučiti uporabo deeskalacijskih tehnik pri nujni obravnavi agresivnega oziroma agitiranega pacienta. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, Medline, in ScienceDirect v časovnem okvirju od leta 2010 do aprila 2020. V analizo je bilo vključenih 34 člankov. Rezultati: Pri deeskalaciji gre za preplet komunikacije, samoregulacije, ocenjevanja, ukrepanja in zagotavljanja varnosti. Glavni cilji so zmanjšanje možnosti nasilja, manjša uporaba omejevalnih intervencij ter zmanjšanje števila morebitnih poškodb. Pri akutni fazi eskalacije je pomemben jasen, čvrst in instruktiven pristop do pacienta ter uporaba objektivnih lestvic za oceno agitiranosti. Pred uporabo sedativnih sredstev, med morebitnim oviranjem in po njem se priporoča uporaba deeskalacije. Eksaktna narava deeskalacijskih intervencij mora biti določena na podlagi nenehnega ocenjevanja, dinamične refleksije in sprotne identifikacije pacientovih potreb. Osebje na psihiatričnih in urgentnih oddelkih bi moralo biti usposobljeno za izvajanje deeskalacijskih tehnik. Za edukacijo se svetuje igra vlog. Pri spopadanju s problemom je poudarjen pristop celotne organizacije, ki zajema interprofesionalno usposabljanje osebja, varnostna priporočila ter strategije in spodbujanje aktivnega preprečevanja nasilja. Razprava in zaključek: Primerjava teoretičnih okvirjev in strategij za zmanjšanje nasilja na urgentnih oddelkih s širšim pogledom na deeskalacijske tehnike pokaže precej skupnih elementov. Kljub pomanjkanju trdnih dokazov menimo, da bi implementacija deeskalacijskih tehnik v klinično prakso pripomogla k varnosti zaposlenih in kakovostnejši obravnavi pacientov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:diplomska dela, zdravstvena nega, deeskalacija, nasilje, nujna obravnava
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:ZF - Zdravstvena fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[T. Ujčič]
Leto izida:2020
Št. strani:26 str.
PID:20.500.12556/RUL-119438 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:616-083
COBISS.SI-ID:27684355 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:09.09.2020
Število ogledov:2581
Število prenosov:522
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The use of de-escalation techniques in emergency treatment of aggressive/agitated patients : diploma work
Izvleček:
Introduction: Medical personnel are often exposed to different types of violence, mainly in the emergency or psychiatric wards. This may have physical, psychological, professional, social and financial consequences and, in turn, affect their attitudes toward patients. De-escalation techniques are recommended as a primary response to aggressive behaviour by patients. These techniques involve numerous intricate components, aimed at eliminating or reducing patient aggression and agitation. Purpose: To analyze the use of de-escalation techniques in the emergency treatment of aggressive or agitated patients. Methods: A descriptive literature review of 34 articles published between 2010 and April 2020, from the following databases: CINAHL, Medline and ScienceDirect. Results: De-escalation is an intricate web involving communication, self-regulation, evaluation, intervention and ensuring security. The main goals of de-escalation are reducing the potential for violence and injuries and reducing the need to restrain patients during interventions. In the acute escalation phase, it is important to adopt a clear, firm and authoritative approach towards the patient and to use objective scales to evaluate his or her level of agitation. De-escalation should be used before administering sedative agents and, in cases where it is necessary to restrain patients, both during and after restraint. The exact nature of de-escalation interventions must be subject to constant evaluation, dynamic reflection and regular identification of patient needs. Emergency and psychiatric personnel should be skilled in de-escalation techniques. Role-playing is recommended for this type of training. Tackling the issue of de-escalation should involve a holistic organizational approach encompassing interdisciplinary training of personnel, safety guidelines, strategies and active prevention of violence. Discussion and conclusion: A comparison between the theoretical frameworks and strategies for reducing violence within emergency departments and those for de-escalation techniques, in general, reveals many common features. Although evidence is lacking, we believe that employing de-escalation techniques in clinical practice would make medical personnel safer and improve patient treatment.

Ključne besede:diploma theses, nursing care, de-escalation, violence, emergency care

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj