izpis_h1_title_alt

Political activism of Slovene women in Venezia Giulia after World War I and the rise of fascism. From autonomy to subordination
Verginella, Marta (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (215,46 KB)
MD5: 93E3D86DB326C67FBD92D1B58B63BAC5
URLURL - Izvorni URL, za dostop obiščite http://zdjp.si/wp-content/uploads/2018/12/AH_26-2018-4_VERGINELLA.pdf Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
The paper addresses Slovene women’s activities in organizations in the Julian March and opens questions associated with their political and national activity after World War I and after the rise of fascism in Italy. Attention has been paid to the transition from legal to illegal activity and the role played by women in the Slovene anti-fascist movement of the 1920s and 1930s. It is evident from police sources that women (particularly students and educated women) often appeared in lists of persons who were deemed a threat to the fascist regime. The extent and features of women’s illegal activities were only partly documented by historiography, which, notably, failed to explore the extent and characteristics of women’s illegal activities. The article sheds light on two remarkable antifascists, Fanica Obid and Ljudmila Rutar, whom the authorities regarded as a grave threat to Mussolini’s regime.

Jezik:Angleški jezik
Ključne besede:women, antifascism, fascism, Julijan march, post-war period
Tipologija:1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2018
Št. strani:Str. 1041-1062
Številčenje:Letn. 26, št. 4
UDK:94-055.2(450.367)\"1918/1923\"
ISSN pri članku:1318-0185
URN:URN:NBN:SI:doc-2HEKH48L
DOI:10.19233/AH.2018.43 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:68741474 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:293
Število prenosov:115
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Gradivo je del revije

Naslov:Acta Histriae
Skrajšan naslov:Acta Histriae
Založnik:Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko, Società storica del Litorale
ISSN:1318-0185
COBISS.SI-ID:34491648 Povezava se odpre v novem oknu

Gradivo je financirano iz projekta

Financer:EC - European Commission
Program financ.:H2020
Številka projekta:742683
Naslov:Post-war trasistions in gendered perspective: the case of the North-Eastern Adricatic Region
Akronim:EIRENE

Financer:ARRS - Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)
Številka projekta:J6-7152
Naslov:Oborožena meja. Politično nasilje v severnem Jadranu, 1914-1941.

Licence

Licenca:CC BY-NC 4.0, Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno 4.0 Mednarodna
Povezava:http://creativecommons.org/licenses/by-nc/4.0/deed.sl
Opis:Licenca Creative Commons, ki prepoveduje komercialno uporabo, vendar uporabniki ne rabijo upravljati materialnih avtorskih pravic na izpeljanih delih z enako licenco.
Začetek licenciranja:28.07.2020

Sekundarni jezik

Jezik:Slovenski jezik
Naslov:Politični aktivizem Slovenk v Julijski krajini po koncu prve svetovne vojne in vzponu fašizma. Od avtonomnosti do podrejenosti
Izvleček:
Po koncu prve svetovne vojne in razpadu habsburške monarhije so si na ozemlju nekdanjega Avstrijskega Primorja, preimenovanega v Julijsko krajino (Venezia Giulia), posamični politični in nacionalni akterji prizadevali za hitro obnovo družbenega tkiva. Posebno velik je bil organizacijski zagon med slovenskim prebivalstvom, ki je z nenaklonjenostjo sprejelo italijansko vojaško zasedbeno upravo in z njo vključenost v nov državni okvir. Po prihodu italijanske vojske je bojazen, da bodo italijanske oblasti odvzele Slovencem pod Avstrijo pridobljene nacionalne pravice, postala vzvod za razvejano politično aktivnost in družbeno organiziranost. V pričujočem članku so osvetljeni obseg ženske organiziranosti in vzroki za njeno pojavljanje po vojaški zasedbi nekdanjega Avstrijskega Primorja in njegovi priključitvi h Kraljevini Italiji. Gre za žensko delovanje, ki je sledilo predvojnim vzorom meščanske ženske sociabilnosti in je sprva vključevalo tudi ženske emancipatorne težnje. Z vzponom fašizma, fašizacijo in italijanizacijo multietničnega obmejnega prostora pa se je podredilo novim potrebam organiziranja narodnoobrambnega dela, kar je povzročilo opustitev tako ideoloških razhajanj kot feminističnih zahtev. Gre za prehod, ki ga najbolje ponazarjajo avtobiografska pričevanja slovenskih učiteljic, aktivnih v Trstu, ki dokumentirajo razočaranje ob italijanski zasedbi Avstrijskega Primorja, narodnoobrambno aktivnost, a tudi izgubo učiteljskega mesta in prisilno izselitev, ki je za mnoge pomenila izgubo avtonomnega javnega delovanja in preselitev v bolj konservativna ter emancipiranim ženskam manj naklonjena okolja. Na začetku dvajsetih let je kronologija fašističnega nasilja sovpadala s kronologijo ženske organiziranosti in povečanim številom ženskih društev, kar obmejne in fašistične zgodovinopisne študije doslej niso dovolj jasno zabeležile. V Gorici je bilo leta 1922 ustanovljeno Goriško splošno slovensko žensko društvo, v Trstu pa je istega leta nastalo Žensko dobrodelno udruženje, ki je delovalo do sredine leta 1928. Glavna namera pospešenega ustanavljanja dekliških krožkov po vsej Primorski je bilo vključevanje ženskega članstva v narodno obrambno delo. Leta 1928, ko so fašistične oblasti prepovedale slovenska društva in slovenski tisk, je bilo razpuščeno tudi Žensko dobrodelno udruženje. Njegovo glasilo, Ženski svet, ki je imelo 18.000 naročnic, je moralo najti novega izdajatelja in je premestilo najprej upravo, potem pa tudi uredništvo v Ljubljano. Zaradi odločne protiitalijanske usmerjenosti, ki so jo nekatere izobraženke in aktivistke pokazale v Trstu na začetku 20. let, so jim italijanske tajne službe ostajale na sledi tudi zunaj italijanskih meja. Zgodovinopisje je zelo pomanjkljivo preučilo delovanje primorskih begunk in aktivistk v novem slovenskem okolju v Kraljevini Jugoslaviji. Podobno so tudi slabo raziskani prehodi ženskega delovanja iz legalne v ilegalno sfero in nasploh oblike in značilnosti slovenskega ženskega antifašizma v Julijski krajini med obema vojnama po ukinitvi vseh slovenskih ženskih društev. Čeprav so nekatere posameznice sodelovale s TIGR, jih moška memorialistika obravnava kot manj pomembne, slovenska historiografija pa jih omenja v opombah pod črto. Iz policijskih in sodnih virov pa je razvidno, kot dokazujeta primera Ljudmile Rutar in Fanice Obid, da so jih fašistične oblasti obravnavale kot nadvse nevarni sovražnici Mussolinijeve Italije. Zaostritev fašistične protislovenske politike v Julijski krajini je nedvomno prispevala k izgubi avtonomije, ki so jo v javnosti aktivne Slovenke vzdrževale do konca 20. let. Podobno bo potrebno v večji meri upoštevati fašistično politiko redefiniranja javne in zasebne sfere kot tudi njegovo promocije »nove ženske« (De Grazia, 1992, 1–2), ki ni ostala brez učinkov niti v slovenskih segmentih obmejne družbe. Zgodovinopisni manko, ki se je zgodil zaradi pomanjkljivega zgodovinjenja ženskega antifašističnega delovanja v Julijski krajini pred začetkom druge svetovne vojne, je treba pripisati ne le fragmentarni dokumentarni bazi, temveč tudi dolgotrajnemu zgodovinopisnemu prepričanju, da je bilo politično delovanje žensk v času med obema vojnama minoren pojav, nevreden večje zgodovinopisne pozornosti.

Ključne besede:ženske, antifašizem, fašizem, Julijska krajina, povojno obdobje

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj