izpis_h1_title_alt

Slovenščina v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem
ID Mrzel, Nina (Avtor), ID Bešter Turk, Marija (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Rot Vrhovec, Alenka (Komentor)

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/6289/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Na avstrijskem Koroškem sta znanje in odnos do jezika tesno povezana z družbenopolitičnim dogajanjem. Germanska in slovanska jezikovna skupina že več stoletij sooblikujeta ugodno učno okolje za dvojezičnost. Zakon o manjšinskem šolstvu ureja dvojezično izobraževanje v nekaterih občinah avstrijske Koroške. Število prijav k dvojezičnemu pouku narašča, vendar se znanje slovenskega jezika otrok ob vstopu v dvojezično ljudsko šolo kljub temu manjša. Učitelj ima avtonomijo, da učne vsebine individualizira in diferencira ter določi število ur, namenjenih poučevanju v slovenskem in nemškem jeziku. S prijavo k dvojezičnemu pouku želijo starši otrokom zagotoviti splošnejšo izobrazbo, boljše možnosti za zaposlitev in omogočiti stik s starejšimi generacijami – slovenščina je dandanes jezik starejših. Teoretični del magistrskega dela je usmerjen v pregled zgodovinskega razvoja dvojezičnega šolstva s poudarkom na položaju slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem danes. Predstavljeni so tudi načini poučevanja, statistika dvojezičnih ljudskih šol, dvojezičnih učiteljev in prijavljenih učencev v preteklih letih. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ki je bila izvedena med dvojezičnimi učitelji ljudskih šol na Koroškem. Za namen raziskave je bil sestavljen anketni vprašalnik. V sklopu raziskave smo ugotavljali, kako poteka pouk na večini dvojezičnih ljudskih šolah na Koroškem in kateri način poučevanja je po njihovem mnenju najuspešnejši. Prav tako je študija raziskovala, katere značilnosti se pripisujejo učencem, prijavljenim k dvojezičnemu pouku, ter rabo in skrb za razvoj slovenskega jezika pri dvojezičnih učiteljih. Rezultati so pokazali, da na dvojezičnih ljudskih šolah najpogosteje izvajajo timsko poučevanje, čeprav dvojezični učitelji menijo, da je učinkovitejša tedenska menjava jezika. Skupina prijavljenih učencev k dvojezičnemu pouku je glede znanja slovenščine po mnenju učiteljev precej homogena. Večina dvojezičnih učiteljev ocenjuje, da učenci (precej) bolje obvladajo nemški jezik kot slovenskega. Govorjenje je tista sporazumevalna dejavnosti, ki učencem po mnenju učiteljev povzroča največ težav. Malo manj kot desetina prijavljenih učencev je priseljenih iz drugih držav. Pri dvojezičnih učiteljih je slovenščina pogosteje medij zasebne rabe, nemščina pa javne.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:slovenščina kot učni jezik na avstrijskem Koroškem
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2020
PID:20.500.12556/RUL-117267 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:21349635 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:08.07.2020
Število ogledov:936
Število prenosov:80
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Slovenian language in bilingual schools in Carinthia, Austria
Izvleček:
In Carinthia, language knowledge and perspective towards it are closely linked to socio-political development. The German and Slavic language groups have been for several centuries creating a promising learning environment for bilingualism. Bilingual education is regulated by the law for minority schooling in some of the municipalities in Carinthia. Even though the number of Enrolments in bilingual schools is increasing, the level of Slovenian language knowledge decreases. Teachers have autonomy to individualize and differentiate teaching contents and to determine the number of teaching periods intended for Slovene or German. By enrolling students to bilingual schools, parents want them to get general education, better employment opportunities, and the possibility to maintain contact with elders. Slovene is nowadays spoken almost only by older population. The theoretical part of the master's thesis presents an overview of bilingual education history in Carinthia with the emphasis on the position of Slovene language in bilingual primary schools in Carinthia. Additionally, the two most commonly used types of teaching methods are presented. Furthermore, the statistics of bilingual primary schools, statistics of bilingual teachers and upward trend of enrolment to bilingual primary schools over the past decades are examined. Empirical part of the thesis involves results of the quantitative research conducted among bilingual teachers of primary schools in Carinthia. An anonymous questionnaire was made for the express purpose of our research. The research showed how lessons take place at most bilingual primary schools in Carinthia and which teaching methods bilingual teachers consider to be the most successful. The research also explored key features of students enrolled in bilingual schools. The usage and care for the development of the Slovene language by bilingual teachers were studied as well. Results showed that the team-teaching method is the most commonly performed in bilingual primary schools. Although, bilingual teachers believe it is more effective to change language on a weekly basis. Groups of students, enrolled for bilingual school, are quite homogeneous regarding their knowledge of Slovene. Majority of bilingual teachers estimate that students are (much) more fluent in German than in Slovenian. The most problematic communication activity for students is speaking. Nearly one tenth of students enrolled to bilingual schools come from abroad. Bilingual teachers frequently use Slovene language in their private time and German for public appearances.

Ključne besede:Slovene as a school subject in Carinthia

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj