Vaš brskalnik ne omogoča JavaScript!
JavaScript je nujen za pravilno delovanje teh spletnih strani. Omogočite JavaScript ali pa uporabite sodobnejši brskalnik.
Nacionalni portal odprte znanosti
Odprta znanost
DiKUL
slv
|
eng
Iskanje
Brskanje
Novo v RUL
Kaj je RUL
V številkah
Pomoč
Prijava
Prehransko vedenje in samoregulacija emocij pri rekreativnih športnikih : magistrsko delo
ID
Makarić, Suzana
(
Avtor
),
ID
Kobal Grum, Darja
(
Mentor
)
Več o mentorju...
PDF - Predstavitvena datoteka,
prenos
(1,37 MB)
MD5: 063DBDF728705B9023C2589406D9793E
PDF - Priloga,
prenos
(287,26 KB)
MD5: 2C0ED6DEE2CB78223066B92DD1EC5422
PDF - Priloga,
prenos
(638,20 KB)
MD5: A3F4E526A8612F39CFFA45667B57A9E1
To gradivo ima še več datotek. Celoten seznam je na voljo
spodaj
.
Galerija slik
Izvleček
V magistrski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem povezanosti samoregulacije emocij in prehranskega vedenja ter kakšno vlogo ima pri tem udejstvovanje v rekreativnem športu. V raziskavi je sodelovalo 380 udeležencev, od tega 187 rekreativnih športnikov in 193 posameznikov, ki se redko oziroma nikoli ne ukvarjajo s športom. Prehransko vedenje smo merili s SCOFF vprašalnikom za ocenjevanje tveganja za motnje hranjenja, Vprašalnikom prehranjevalnih navad in Vprašalnikom prehranjevalnega vedenja. Samoregulacijo emocij smo ocenjevali z Vprašalnikom kompetenc emocionalne regulacije, ki se je v naši raziskavi izkazal kot zanesljiv merski pripomoček. Rezultati so pokazali, da imajo rekreativni športniki manj težav s samoregulacijo emocij (predvsem negativnih) in je njihovo prehransko vedenje v primerjavi z ne-športniki bolj zdravo, kar pomeni, da hkrati bolj omejujejo svoje prehranjevanje z namenom nadzora nad telesno težo, pazijo na vnos maščob, svoje obroke večinoma načrtujejo in jih manj preskakujejo. Šport ima pomembno vlogo predvsem pri regulaciji negativnih emocij, saj je športna neaktivnost skupaj z zunanjim in čustvenim stilom prehranjevanja ter preskakovanjem obrokov pomemben prediktor težav z regulacijo negativnih emocij. Medtem ko se težave z regulacijo pozitivnih emocij, tako pri športnikih kot pri ne-športnikih, povezujejo z nezdravimi prehranskimi vedenji, se pri regulaciji negativnih emocij rekreativnih športnikov pojavi tudi omejevanje vnosa hrane in maščob. Pomembnost rezultatov se kaže predvsem v vlogi zdravega prehranskega vedenja in športne dejavnosti pri samoregulaciji emocij, ki spodbujata zdrav življenjski slog ter vplivata na zmanjševanje težav s samoregulacijo predvsem negativnih emocij.
Jezik:
Slovenski jezik
Ključne besede:
prehranjevanje
,
čustva
,
uravnavanje čustev
,
rekreacija
,
športniki
Vrsta gradiva:
Magistrsko delo/naloga
Tipologija:
2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:
FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:
Ljubljana
Založnik:
[S. Makarić]
Leto izida:
2020
Št. strani:
80 str.
PID:
20.500.12556/RUL-116649
UDK:
159.942:612.39:796.077.2(043.2)
COBISS.SI-ID:
25707267
Datum objave v RUL:
31.05.2020
Število ogledov:
2248
Število prenosov:
651
Metapodatki:
Citiraj gradivo
Navadno besedilo
BibTeX
EndNote XML
EndNote/Refer
RIS
ABNT
ACM Ref
AMA
APA
Chicago 17th Author-Date
Harvard
IEEE
ISO 690
MLA
Vancouver
:
Kopiraj citat
Objavi na:
Sekundarni jezik
Jezik:
Angleški jezik
Naslov:
Eating behavior and self-regulation of emotions in recreational athletes
Izvleček:
In our thesis, we discussed a question of the connection between self-regulation and eating behavior and the role of recreational sport within. The study involved 380 participants, including 187 recreational athletes and 193 non-athletes, who rarely practice sports or not at all. Eating behavior was measured using the SCOFF Questionnaire to determine the risk of eating disorders, the Eating Behavior Patterns questionnaire, and the Dutch Eating Behavior Questionnaire. Self-regulation of emotions was assessed with the Perth Emotion Regulation Competency Inventory which was proved to be a reliable questionnaire in our research. The results showed that recreational athletes have fewer difficulties with self-regulation of emotions (especially negative ones) and that their eating behavior is healthier compared to non-athletes, which means that they restrict their food intake more often to control body weight, pay attention to low-fat intake, plan their eating regime, and skip their meals less. Sports play an important role in the regulation of negative emotions. Together with the external and emotional eating and skipping meals, sports inactivity is also an important predictor of difficulties with the regulation of negative emotions. While problems with the regulation of positive emotions in athletes and non-athletes are associated with unhealthy eating behaviors, the regulation of negative emotions in recreational athletes is also associated with limiting food and fat intake. The importance of the results is mainly reflected in the role of healthy eating behavior. Sports activity in the self-regulation of emotions promotes a healthy lifestyle and has the impact of reducing the difficulties with the self-regulation of negative emotions in particular.
Ključne besede:
eating behavior
,
emotions
,
emotional regulation
,
recreation
,
athletes
Podobna dela
Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:
Datoteke
Podatki se nalagajo...
Nazaj