izpis_h1_title_alt

Dejavniki kakovosti in varnosti rekreacije v urbanem gozdu : doktorska disertacija
ID Verlič, Andrej (Avtor), ID Pirnat, Janez (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Simončič, Primož (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (23,52 MB)
MD5: 873CE8E5F41D3BFC262C5D43E8AC43DA

Izvleček
V gozdu krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib smo analizirali dejavnike, ki vplivajo na varnost in kakovost rekreacije v urbanem gozdu. S kombinacijo podatkov daljinskega zaznavanja smo želeli dovolj natančno kartirati posamezna drevesa petih najpogostejših drevesnih vrst (smreka, rdeči bor, bukev, skupaj dob in graden, pravi kostanj) ter pridobiti zanesljive in dovolj podrobne informacije o fazah propadanja gozdnega drevja, ki bi lahko ogrožalo obiskovalce. Povprečna natančnost klasifikacije petih drevesnih vrst je bila 58-odstotna. Z metodo pa ni bila dosežena dovolj velika natančnost avtomatizirane segmentacije drevesnih krošenj, da bi omogočala identificiranje posameznih dreves ob poteh. Z inovativnim integriranim pristopom fizikalnih meritev na terenu in ankete smo ugotovili, da sprehajalci v urbanih gozdovih lahko zaznajo okoljske vplive rekreacije v gozdu in da lahko ti vplivi poslabšajo kakovost njihove doživljajske izkušnje. Več vplivov kot sprehajalci zaznajo, slabša je lahko ta izkušnja. V tej raziskavi so starost, izobrazba in poreklo udeležencev (ali izhaja jo iz urbanega ali ruralneg a okolja) vplivali predvsem na zaznavo obsega okoljskih vplivov rekreacije, ne pa tudi na doživljajsko izkušnjo udeležencev raziskave. Tako so ti na primer zaznali bistveno več smeti in blata, kot jih je bilo dejansko na poti. Z analizo vseh tipov in kate gorij poti (ceste, uradne poti, neformalne steze) smo želeli ugotoviti, ali obstoječa mreža uradnih poti zadovolji povpraševanje po ustrezni logistični infrastrukturi. Ugotovili smo, da razvejena mreža neformalnih stez na severnem in vzhodnem obmo č ju parka nakazuje na bistveno večje potrebe po poteh v primerjavi z uradno infrastrukturo, ki je na voljo obiskoval cem. Zaradi dodatnih stez in njihove rabe se potencialna površina mirnih con (kjer ni uradnih poti) zmanjša za približno 80 %, velikost povprečne cone pa za približno 90 %, kar lahko vpliva na vrstno pestrost tega gozda.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gozd, urbani gozd, rekreacija, kartiranje drevesnih vrst, rekreacijske doživljajske izkušnje, indikatorji za rekreacijsko vlogo gozda
Vrsta gradiva:Doktorsko delo/naloga
Tipologija:2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:[A. Verlič]
Leto izida:2015
Št. strani:XIV, 105, 14 str.
PID:20.500.12556/RUL-115389 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:630*90:630*92(497.4Ljubljana)(043.3)=163.6
URN:URN:NBN:SI:doc-JAX6PRMO
COBISS.SI-ID:4061094 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:24.04.2020
Število ogledov:1257
Število prenosov:242
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Factors of quality and safety of recreation in the urban forest
Izvleček:
In the forest within the landscape park Tivoli, Rožnik and Šišenski hrib, we analysed the factors that affect the safety and quality of recreational activities in the urban forest. Using a combination of remote sensing data we sought to map individual trees belonging to the five most common tree species (spruce, Scots pine, beech, combined data for sessile oak and pedunculate oak, sweet chestnut ) and obtain reliable and detailed data on the stages of decay of forest trees which could pose a safety threat to visitors. The average classification accuracy of the five tree species was 58 %. However, the method did not yield a sufficiently high precision of automatic segmentation of tree crowns that would a llow identification of individual trees along the forest paths. Using an innovative integrated approach of physical field measurements and a survey, we found that hikers in urban forests can perceive environmental impacts of recreational activities in the forest and that these impacts can impair the quality of their experience. The more impacts they perceive, the worse their experience can be. In this study, the age, education and origin of the participants (whether from urban or rural environments) affected mainly the scope of perception of the environmental impacts of recreational activities , but not the experience of the study participants. For example, they detected signifi cantly more litter and mud as there actually was to be found along the way. By analysing all types and categories of the paths (roads, official trails and informal trails) we sought to determine whether the existing network can meet the demand for adequate logistic infras tructure. We found that the extensive network of informal trails in the northern and eastern area of the park indicates a significantly greater need for trails compared to the official infrastructure available to visitors. Because of the use of additional trails, the potential surface area of quiet zones (i.e. areas with no formal trails) decreases by approximately 80 %, and the average zone sized ecreases by about 90 %, which may affect the species diversity of this forest.

Ključne besede:forest, urban forest, recreation, tree species mapping, recreation experience, indicators for recreation use of forest

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj