Določanje najprimernejših kazalnikov za spremljanje stanja populacij divjadi pri adaptivnem upravljanju : magistrsko delo - magistrski študij - 2. stopnja

Bartol, Matej (avtor), Jerina, Klemen (mentor)

Upravljanje s populacijami divjadi v Sloveniji temelji na kontrolni metodi, v okviru katere se spremlja dinamiko več bioloških kazalnikov (npr. telesne mase, trofejne vrednosti rogovja). Predpostavlja se, da bodo le-ti reagirali na spreminjanje populacijskih gostot, kar pa ni zagotovljeno. Namen naloge je bil preveriti uporabnost štirih potencialnih kazalnikov kontrolne metode (telesne mase, trofejne vrednosti, spolno razmerje med mladiči, indeks rodnosti). Podatki o divjadi (jelenjad in srnjad) so bili pridobljeni na območju LPN Medved Kočevje, za obdobje 1986-2012. Za celotno obdobje so bile izračunane ocene populacijskih gostot, vrednosti različnih okoljskih dejavnikov in vrednosti kazalnikov. Nato se je ugotavljal vpliv populacijskih gostot in okoljskih dejavnikov na vrednosti kazalnikov. Rezultati naloge temeljijo na predpostavki, da je dinamika gostote ciljnih vrst dobro ocenjena. Od obravnavanih kazalnikov je pri obeh vrstah najboljšo korelacijo s populacijskimi gostotami pokazalo spolno razmerje med mladiči. Kot kazalnik s opoleg spolnega razmerja pogojno uporabne še telesne mase mladičev in enoletnih osebkov jelenjadi, ki so pokazale šibek odziv na spremembo populacijske gostote. Rezultati so pokazali, da je vpliv okoljskih dejavnikov na kazalnike zelo velik, zato jih je potrebno pri njihovi interpretaciji upoštevati. Še posebej to velja za zimsko vreme, obrode drevesnih vrst in poletne suše. Trenutno uveljavljeni kazalniki kontrolne metode (telesne mase, trofejne vrednosti) so pokazali slabši odziv na spreminjanje populacijskih gostot, kot je veljalo dosedanje prepričanje.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: jelenjad, srnjad, Cervus elaphus, Capreolus capreolus, kazalniki, populacijska gostota, adaptivno upravljanje, kontrolna metoda, LPN Medved Kočevje
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [M. Bartol]
• Leto izida: 2013
• Št. strani: X, 97 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-115297
• UDK: 630*1
• COBISS.SI-ID: 3723174
• Datum objave v RUL: 22.04.2020

BARTOL, Matej, 2013, Določanje najprimernejših kazalnikov za spremljanje stanja populacij divjadi pri adaptivnem upravljanju : magistrsko delo - magistrski študij - 2. stopnja [na spletu]. Magistrsko delo. Ljubljana : M. Bartol. [Dostopano 17 maj 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=115297

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Determining the most suitable indicators for monitoring wildlife populations in adaptive management

Izvleček

Wildlife populations in Slovenia are managed through adaptive management whichis based on several biological indicators (e. g. body weight, antler trophy value). It is supposed, that such indicators would respond to the changes in population density, which is not assured. The main purpose of this thesis was to evaluate four potential indicators for use in adaptive management (body weight, trophy value, offspring sex ratio, fertility index). Wildlife data (red- and roe deer) were collected in State hunting reserve withthe special purpose Medved Kočevje, between the period of 1986 to 2012. For the entire period population density estimates, data about environmental factors and indicators were calculated. Indicators were then compared to population densities and environmental factors. The results are based on the assumption that density dynamics of the target species are well estimated. Of the indicators discussed, the offspring sex ratio showed the best correlation with population density in both red- and roe deer population. In addition to the offspring sex ratio, also fawn and yearling red deer body weights are suitable for use as an indicator, even though body weight showed only a weak response to changes in population density. The results showed that the impact of environmental factors on the indicators is very high. This should be taken into account when interpreting the indicators. The strongest influence showed the winter weather, mast years and summer drought. Currently implemented indicators (body weight, trophy value) showed a lower response to estimated density changes as it had been believed before.