Priredba in validacija Vprašalnika o kognitivnem upadu pri starostnikih in Vprašalnika o vsakdanji kompetentnosti

Gregorec, Ana (avtor), Podlesek, Anja (mentor)

Hitro staranje svetovne populacije zahteva pripomočke in študije, ki se bodo ukvarjali z dejavniki uspešnega staranja. V slovenskem prostoru primanjkuje pripomočkov za spremljanje kognitivnega upada in vsakdanje kompetentnosti starostnikov, zato je bil namen magistrskega dela priredba in validacija vprašalnikov, ki merijo zgoraj omenjena koncepta. V raziskavi sta bila prirejena in validirana dva vprašalnika, in sicer Vprašalnik o kognitivnem upadu pri starostnikih (The Informant Questionnaire on Cognitive Decline in the Ederly – IQCODE; Jorm, Scott in Jacomb, 1989) in Vprašalnik o vsakdanji kompetentnosti (Everyday Competence Questionnaire – ECQ; Kalisch idr., 2011). Vprašalnika sta bila testirana na vzorcu 200 slovenskih starostnikov iz splošne populacije in iz domov za ostarele. Konfirmatorna faktorska analiza je potrdila, da Vprašalnik o kognitivnem upadu pri starostnikih meri splošen faktor kognitivnega upada. Izkazal se je za visoko notranje konsistentnega in deluje kot dober presejalni pripomoček za odkrivanje demence. Vse postavke so imele ustrezno diskriminativnost. Štirifaktorska struktura Vprašalnika o vsakdanji kompetentnosti ni bila potrjena, zato sem predpostavila novo, trifaktorsko rešitev. Tudi Vprašalnik o vsakdanji kompetentnosti se je izkazal za zanesljivega, kljub določenim pomanjkljivostim. V bodoče je potrebno razmisliti o izključitvi nekaterih postavk in načinu uporabe omenjenega vprašalnika. Vprašalnika sta medseboj visoko negativno korelirala (ρ = –0,77), kar je skladno s pričakovanji in govori v prid njuni veljavnosti. Rezultat na Vprašalniku o kognitivnem upadu je imel nizko korelacijo s stopnjo izobrazbe, medtem ko je Vprašalnik o vsakdanji kompetentnosti zaznal razlike v stopnji izobrazbe. Rezultati obeh vprašalnikov so bili povezani z bivanjem v domu, starostjo in delovno aktivnostjo udeležencev. Vprašalnik o vsakdanji kompetentnosti bi bilo dobro validirati še na vzorcu različno aktivnih (fizično in kognitivno) zdravih starostnikov, pri Vprašalniku o kognitivnem upadu pri starostnikih pa razmisliti o uporabi krajše verzije. Z nekaj spremembami bosta vprašalnika uporabna tako za klinične kot za raziskovalne namene.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: demenca, kognitivni upad, vprašalniki, staranje, psihološko ocenjevanje
• Vrsta gradiva: Magistrsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2020
• PID: 20.500.12556/RUL-115098
• Datum objave v RUL: 12.04.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Adaptation of The Informant Questionnaire on Cognitive Decline in the Elderly (IQCODE) and Everyday Competence Questionnaire (ECQ)

Izvleček

Rapid population aging calls for new instruments and studies that will investigate factors of successful aging. Currently, in Slovenia, there are no instruments intended for monitoring cognitive decline and everyday competence in the elderly. Therefore, the purpose of the present study was to adapt and validate the questionnaires, which measure the above-mentioned concepts. Two questionnaires were adapted to Slovenian language and validated. The Informant Questionnaire on Cognitive Decline in the Ederly (IQCODE; Jorm, Scott and Jacomb, 1989) and Everyday Competence Questionnaire (ECQ; Kalisch et al., 2011) were distributed to the sample of 200 Slovenian elderly people living at home or in nursing homes. Confirmatory factor analysis showed that IQCODE measures a broad and general factor of cognitive decline. IQCODE had high internal consistency and proved to be a good screening tool for dementia. All items had sufficient discrimination indexes. ECQ's four-factor structure was not confirmed; instead I proposed a three-factor solution. ECQ also had high internal consistency, despite some of its shortcomings. In the future, exclusion of some of the ECQ's items and its mode of distribution/use should be considered. As expected, the questionnaires highly negatively correlated (ρ = –0,77), which speaks in favour of their validity. IQCODE was not correlated with the level of education, while ECQ was. Both questionnaires were correlated with living in nursing homes, age and work activity. ECQ should be further validated on elderly people with different levels of activity (physical and cognitive). Also, a shorter version of the IQCODE should be considered. With a few modifications, both questionnaires could be used for clinical and research purposes.

• Ključne besede: dementia, cognitive impairment, questionnaires, aging, psychological assessment