Primerjava stopalnih pritiskov med hojo brez individualno izdelanih vložkov za čevlje in z njimi pri različnih patologijah : diplomsko delo

Maček, Katarina (avtor), Lampe, Tomaž (mentor), Pavlović, Monika (komentor), Fošnarič, Miha (recenzent)

Uvod: Ljudje smo bitja, ki obvladajo dvonožno gibanje, zato so se nam stopala razvila kot osnova za takšno posebno vrsto gibanja. Analiza hoje je postopek, ki ga uporabljamo za vrednotenje človeškega gibanja. Omogoča nam ocenjevanje zmožnosti gibalnega sistema oziroma ugotavljanje odstopanj od običajnega vedenja. V zadnjih dveh desetletjih se je ta analiza postopoma preusmerila od analize nekaj korakov v omejenem prostoru do kompleksnejšega spremljanja hoje tudi z uporabo prenosnih senzorjev. Namen: Primerjati razliko stopalnih pritiskov med hojo brez individualno izdelanih vložkov za čevlje in z njimi. Metode dela: Pri raziskavi je prostovoljno sodelovalo deset preiskovancev, starih 44,2 ± 19,3 leta. Merili smo stopalne pritiske med hojo. Vsaka meritev (40 sekund) je bila izvedena na poligonu, enkrat brez vložkov za čevlje in enkrat z njimi. Opazovali smo šest spremenljivk: skupne najmanjše in največje pritiske tako na levem kot na desnem stopalu. Rezultati: Rezultate meritev smo primerjali med seboj in jih grafično prikazali. Pri primerjavi najmanjših pritiskov na levem stopalu brez uporabe vložka smo dobili rezultate od 3,0 do 9,5 N/cm2 in z uporabo vložkov od 1,7 do 10 N/cm2. Največji pritiski na levem stopalu brez vložkov so znašali od 13,4 do 267,8 N/cm2; z vložki pa od 13,4 do 60 N/cm2. Pri primerjavi najmanjših pritiskov na desnem stopalu brez uporabe vložka smo dobili rezultate od 0,1 do 7,4 N/cm2; z uporabo vložkov pa od 0,6 do 9,4 N/cm2. Največji pritiski desnega stopala brez vložkov znašajo od 16,0 do 38,4 N/cm2, z vložki pa od 11,9 do 57,9 N/cm2. Največji pritiski so se z uporabo vložkov zmanjšali pri levem stopalu pri sedmih od desetih preiskovancev in pri desnem stopalu pri petih od desetih preiskovancev, vendar se razlike niso pokazale kot statistično značilne pri stopnji zaupanja p < 0,05. Razprava in zaključek: Pokazali smo, da obstaja razlika pri stopalnih pritiskih, če uporabljamo ortopedske vložke. Najoptimalnejšo razbremenitev lahko dosežemo, ko se ortopedski vložek kar najbolj prilega stopalu. V prihodnosti bi lahko izvedli tudi nadaljnje raziskave o vplivu ortopedskih vložkov pri enaki patologiji, lahko bi primerjali pritiske pri moški in ženski populaciji ali med serijsko in individualno izdelanimi vložki.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: diplomska dela, ortotika in protetika, cikel hoje, analiza hoje, ortopedski vložki, pritiskovni vložki, stopalni lok
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: ZF - Zdravstvena fakulteta
• Kraj izida: Ljubljana
• Založnik: [K. Maček]
• Leto izida: 2020
• Št. strani: 25 str.
• PID: 20.500.12556/RUL-113805
• UDK: 617.3
• COBISS.SI-ID: 5776747
• Datum objave v RUL: 05.02.2020

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Plantar pressure comparison during gait with and without individual shoe insoles in different pathologies : diploma work

Izvleček

Introduction: Humans are beings who mastered bipedalism, so our feet have adapted to that special kind of movement. Gait analysis is a procedure used to evaluate human movement. It allows us to assess motion capabilities and to identify possible irregularities. In the past few decades the analysis advanced from analysing a few steps in the laboratory (confined space) to more complex gait monitoring with the use of portable sensors. Purpose: To compare the differences in foot pressure while walking with and without individually made shoe insoles. Methods: The research included 10 subjects aged 44,2 ± 19,3, who volunteered to participate in the study. We measured plantar pressure while walking. Each measurement (40 seconds) was performed on a polygon, once with and once without shoe insoles. We observed 6 variables: total minimum and maximum pressure on both feet. Results: The results of the measurements were compared and graphically presented. When comparing the minimum pressures of the left foot without the insole it presented results between 3,0–9,5 (N/cm²) and with insole between 1,7–10 (N/cm²). The maximum pressures on left foot without the insole ranged between 13,4–267,8 (N/cm²); with insole between 13,4–60 (N/cm²). Comparisons of the minimum pressure on the right foot without the insole gave us results between 0,1–7,4 (N/cm²); with insole between 0,6-9,4 (N/cm²). The maximum pressure on the right foot without the insole ranged between 16,0–38,4 (N/cm²); with insole between 11,9–57,9 (N/cm²). The highest pressures decreased with the use of insoles on the left foot in 7 out of 10 people and on the right foot in 5 out of 10 people, however, the differences were not statistically significant with a confidence interval set at p < 0,05. Discussion and conclusion: Results show that there are differences in plantar pressures when using orthopaedic insoles. The optimal relief can be achieved, when the insole is customized so that it perfectly adapts to the foot. In the future, more studies should focus on the impact of orthopaedic insoles for the same pathology. Moreover, pressure comparison between men and women, or between individually made or mass-produced insoles is needed.

• Ključne besede: diploma works, orthotics and prothetics, gait cycle, gait analysis, orthopaedic insoles, pressure insoles, foot arch