Značilnosti naseljevanja rastlin in izbranih skupin talnih živali na presvetlitve dinarskega jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum)

Ravnjak, Blanka (avtor), Kos, Ivan (mentor), Bavcon, Jože (komentor)

V raziskavi smo preučili značilnosti naseljevanja rastlinskih vrst na presvetlitve in kaj presvetlitve kot del gozda pomenijo za rastlinske vrste ter strige kot predstavnike talne favne. Preučevali smo 5 presvetlitv v dinarskem jelovo-bukovem gozdu na območju Kočevske. Na vsaki izmed presvetlitev smo večkrat opravili fitocenoliške popise (popisali smo 186 vrst) in jih skupaj s podatki o funkcionalnih rastlinskih znakih obdelali v JUICE 7.0. Za namen preučevanja strig smo na vsaki izmed presvetlitev odvzeli talne vzorce. Na največji izmed presvetlitev smo odvzeli vzorce vsako sezono in našli 48 vrst strig. Sledila je statistična obdelava favnističnih podatkov. Ugotovili smo, da na novo nastalih presvetlitvah prevladujejo vrste gozdne podrasti, kot ostanek strnjenega gozda. Poleg njih pa jih kolonizirajo še ruderalne vrste. Na starejših presvetlitvah pa imajo večjo pokrovnost vrste odprtih območij, ki preferirajo rastišča z več svetlobe in suhimi tlemi in so tolerantne na dnevno nočna in sezonska temperaturna nihanja. Večinoma gre za večletnice in zelnate trajnice, ki se hkrati razmnožujejo vegetativno in s semeni ali sporami. Pri strigah smo ugotovili večja sezonska nihanja tako v številu vrst na posameznih delih presvetlitve kot tudi v gostoti osebkov preučevanih vrst. Vrste najdene na presvetlitvi so bile večinoma takšne, ki smo jih v Sloveniji do sedaj našli v različnih okoljih. Razlike v sezonskem nihanju gostot osebkov preiskovanih vrst na posameznih delih presvetlitve in bližnjem strnjenem gozdu kažejo na migracijske poti med posameznimi deli in na to, da večina vrst presvetlitev uporablja kot prehodno območje. Za nekatere izmed njih, pri katerih smo osebke določene starostne skupine našli samo na presvetlitvi, pa lahko sklepamo, da presvetlitev pomeni pomembno habitatno krpo v razvojnem ciklu osebkov.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: gozdne presvetlitve, kolonizacija rastlin, strige, populacijska dinamika
• Vrsta gradiva: Doktorska disertacija
• Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: [B. Ravnjak]
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-113493
• UDK: 595.62:591.5(043.3)
• COBISS.SI-ID: 303275776
• Datum objave v RUL: 11.01.2020

RAVNJAK, Blanka, 2019, Značilnosti naseljevanja rastlin in izbranih skupin talnih živali na presvetlitve dinarskega jelovo-bukovega gozda (Omphalodo-Fagetum) [na spletu]. Doktorska disertacija. B. Ravnjak. [Dostopano 14 april 2025]. Pridobljeno s: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=113493

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Characteristics of canopy gap colonization by plants and some soil fauna groups in Dinaric fir-beech forest (Omphalodo-Fagetum)

Izvleček

In the research characteristics of plant species colonisation into forest gaps was done and what a forest gaps means for plant species and centipedes as representatives of soil fauna. Five forest gaps in dinaric fir – beech forest in Kočevska region have been studied. On each of forest gaps several phytocenologic listings have been made. Together with data about functional plant features they have been processed in the JUICE 7.0. For the centipede studies, on each of the forest gaps soil samples have been collected. It has been established, that on the newly formed forest gaps species of wood undergrowth prevail.. In the older forest gaps there is higher coverage by species of open areas, with tolerance for day- night and seasonal temperature variations. These are mostly perennials, able of either vegetative or seed/spore reproduction. With centipedes bigger seasonal variations have been established, as well in number of species on individual areas of forest gaps as in density of specimens for the species studied. Species found at forest gaps were mostly those, which in Slovenia are found in different environments. The differences between seasonal density of specimens for the species studied on individual areas of forest gaps and those in the near dense forest imply an existence of migration paths between individual areas and that the majority of species uses forest gaps as transitional zone. For some of theme, where specimens of certain age group were found only on forest gaps, it can be concluded that forest gap represents an important habitat in their development cycle.

• Ključne besede: forest gaps, plant colonization, centipedes, population dynamics