izpis_h1_title_alt

Razvoj preizkusov procesiranja govornih dražljajev : kognitivnopsihološki in avdiološki vidiki
ID Podlesek, Anja (Avtor), ID Komidar, Luka (Avtor), ID Sočan, Gregor (Avtor), ID Bajec, Boštjan (Avtor), ID Bucik, Valentin (Avtor), ID Vatovec, Jagoda (Avtor), ID Brenk, Klas Matija (Avtor), ID Žargi, Miha (Avtor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (863,83 KB)
MD5: 55A06CE7D43EC72408AC69CC894FE244

Izvleček
Govorna avdiometrija je danes eden od osnovnih in nujno potrebnih diagnostičnih pripomočkov pri ugotavljanju različnih ravni slušnega primanjkljaja. Z govorno avdiometrijo ugotavljamo kognitivne komponente (zaznavanje, prepoznavanje, razumevanje) govornih dražljajev, specifičnih za posamezne jezikovne skupine uporabnikov avdiometričnih storitev. V Sloveniji na otorinolaringoloških klinikah uporabljajo različico Freiburškega enozložnega govornega preizkusa, ki je z diagnostično metodološkega vidika nepopolna. Kvaliteta govornega materiala ni optimalna, fonetična struktura govornih dražljajev ni v celoti uravnotežena, posamezni dražljaji med seboj niso primerljivi po razumljivosti in razločnosti ter pogostosti uporabe v pogovornem jeziku, bistvena slabost preizkusa pa je, da zahteva veliko časa, zaradi česar je v diagnostične namene manj uporaben, saj prihaja pri udeležencih do utrujenosti, izmerjeni prag prepoznavanja govornih dražljajev pa v času ni najbolj stabilen. Namen raziskovalnega projekta je bil razviti (izpopolniti) govorno avdiometrični preizkus, ki bo časovno učinkovitejši in bo imel ustrezne merske lastnosti. Pri tem smo uporabili sodobno psihofizikalno metodologijo. Preverili smo ustreznost treh adaptivnih metod in semantične ter fonetične vidike uporabljenega govornega materiala. Za najustreznejši postopek za merjenje govornega razumevanja se je izkazala metoda stopnic. Rezultati projekta v prvi vrsti omogočajo izboljšanje natančnosti klinične diagnostike slušnih okvar. S tem so koristni za paciente, proizvajalce slušnih aparatov, zavode za zdravstveno varstvo in različne klinike, ki izvajajo govorno avdiometrijo, saj je zaradi boljše časovne ekonomičnosti možno preglede še učinkoviteje organizirati. Rezultati omogočajo natančno ter učinkovitejše načrtovanje in spremljanje rehabilitacije diagnosticiranih slušnih motenj.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:avdiometrija, sluh, psihofizika, adaptivne metode, merjenje, govorno razumevanje, freiburški enozložni preizkus, ISO 8253-3
Tipologija:2.12 - Končno poročilo o rezultatih raziskav
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Kraj izida:Ljubljana
Založnik:Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo, Klinični center Ljubljana, Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo
Leto izida:2007
Št. strani:91 f.
PID:20.500.12556/RUL-112848 Povezava se odpre v novem oknu
UDK:159.938(047.31)
COBISS.SI-ID:38096994 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:15.11.2019
Število ogledov:1668
Število prenosov:270
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Development of speech processing tests : cognitive psychological and audiological perspective
Izvleček:
Speech audiometry is one of the basic and indispensable diagnostic instruments for assessing levels of hearing impairments. Speech audiometry is used to examine cognitive components (detection, recognition and comprehension) of speech material, specific to the language group of the patient. In Slovenia, the otorhinolaryngological clinics use a version of the Freiburg monosyllabic speech recognition test. This version has certain weaknesses from diagnostic and methodological point of view. The quality of adapted speech material is far from optimal, the phonetic structure of speech material is not perfectly balanced, and the used monosyllabic words are not comparable in comprehensiveness, discriminability, and the frequency of use in everyday language. The basic drawback of the test is that it is time consuming, which results in fatigue and large variation of the measured speech recognition thresholds within and across the measurement sessions. The purpose of the research project was to develop (improve) speech audiometry tests in order to provide faster and more efficient testing. Test development was based on contemporary psychophysical methodology. Three adaptive methods were examined, and semantic and phonetic aspects of speech material were improved. The staircase method proved to be the most appropriate alternative to the Freiburg test. The results of the project enable clinical diagnostics of speech impairments to be more accurate, which has positive consequences for patients, producers of digital hearing aids, public health institutions, and clinics where speech audiometry services are offered. With the new procedure patient examinations can be less time consuming and more efficiently organised, and the rehabilitation of hearing impairments can be more effectively planned and monitored.

Ključne besede:audiometry, hearing, psychophysics, adaptive methods, measurement, speech recognition, Freiburg monosyllabic test, ISO 8253-3

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj