izpis_h1_title_alt

Študij stanja sproščenosti v psihofizioloških poskusih
ID Krebl, Maja (Avtor), ID Podlesek, Anja (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Geršak, Gregor (Komentor)

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,60 MB)
MD5: BD83C6C205139207396A29CBA3E8678E

Izvleček
Psihofiziologija predstavlja sklop meritev fizioloških odzivov simpatičnega živčevja, povezanih s človekovim vedenjem ter mentalno aktivnostjo. Najpogosteje gre za spremljanje kardiovaskularnega sistema, elektrodermalne aktivnosti, dihanja ter temperature človekovega telesa. Spremljanje fizioloških sprememb temelji na primerjavi fiziološkega stanja ob delovanju nekega dražljaja ali izvajanju neke naloge s fiziološkim stanjem, ki je bilo prisotno pred predvajanim dražljajem v stanju sproščenosti. Bolj sproščenega posameznika kot merimo, večji potencial ima dražljaj, da izzove fiziološko spremembo. Magistrsko delo odgovarja na vprašanje, kakšna naj bodo navodila udeležencem psihofizioloških raziskav, da lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da so pred začetkom izvajanja poskusa optimalno sproščeni. V raziskavi smo preučevali, v katerem od štirih triminutnih pogojev za doseganje stanja sproščenosti po reševanju računskih nalog – ob sproščanju v tišini, gledanju pike na ekranu, gledanju plavajočih ribic na ekranu ali igranju igrice pong na računalniku – bosta elektrodermalna aktivnost ter število njenih porastov najnižja ter temperatura kože najvišja, kar naj bi odražalo največjo sproščenost. Igranje igrice pong se ni izkazalo kot ustrezen pogoj sproščanja, saj zaradi mentalno-motorične koordinacije posameznika preveč vznemiri, ostali trije pogoji pa se v fizioloških merah niso razlikovali. Ugotovitve lahko nakazujejo, da vsebina navodil pri sproščanju pred poskusi ni pomembna, ali odprejo novo vprašanje, zakaj do razlik ni prišlo, ter spodbujajo nova iskanja najustreznejše metode sprostitve udeležencev v psihofizioloških poskusih.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:psihofiziologija, elektrodermalna aktivnost, temperatura kože, začetno stanje sproščenosti
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111915 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:17.10.2019
Število ogledov:1349
Število prenosov:340
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:A study of baseline in psychophysiological experiments
Izvleček:
Psychophysiology represents a set of the sympathetic nervous system responses related to human behavior and mental activity. Its measurement most often consists of monitoring the cardiovascular system, electrodermal activity, breathing and the skin temperature. The monitoring of physiological changes is based on a comparison of the physiological state during stimulus presentation or task solving with the baseline physiological state. The more relaxed a measured individual is, the greater the potential the stimulus has triggering a physiological change. The master's thesis examines the question of what should the instructions to the participants of psychophysiological studies be to reasonably expect that they are in the most relaxed baseline state. Four different conditions of achieving the most optimal baseline after solving arithmetic tasks for some time were tested: relaxing in silence, watching the dot on the screen, watching the floating fishes on the screen, and playing a pong game on the computer. We monitored in each condition when the electrodermal activity and the number of its spikes will be the lowest and under which condition the temperature will be the highest, characterizing the most relaxing condition. Playing the pong game was not an appropriate condition for reaching the perfect baseline, most probably because of the mental-motor coordination that caused excessive arousal, while the other three conditions did not result in different physiological changes. These findings could indicate that the content of the instructions for reaching the baseline is not relevant, but could also raise a new question as to why differences did not occur, and could encourage new research to find the most appropriate method for reaching the perfect baseline in psychophysiological studies.

Ključne besede:psychophysiology, electrodermal activity, skin temperature, baseline

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj