izpis_h1_title_alt

Vloga in izzivi Varnostnega sveta OZN pri uveljavljanju odgovornosti zaščititi
ID Pečevnik, Nika (Avtor), ID Sancin, Vasilka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (787,00 KB)
MD5: 1C7587457F44F87F64AFA0D896CB8674

Izvleček
Pri izpolnjevanju svoje primarne naloge ohranjanja mednarodnega miru in varnosti, ki mu jo nalaga Ustanovna listina Organizacije združenih narodov, Varnostni svet Združenih narodov deluje predvsem v okviru II. in III. stebra odgovornosti zaščititi. Nabor ukrepov, ki jih pri tem uporablja, je kljub temu, da je Varnostni svet edini organ, ki lahko zakonito po VII. poglavju Ustanovne listine odobri izjemo od splošne prepovedi uporabe sile, bistveno širši od gole uporabe sile, ki je bila brez privolitve države doslej odobrena le enkrat, leta 2011 v Libiji. Hipoteza naloge je, da potencial, ki ga odgovornost zaščititi ponuja pri reševanju kompleksnih kriznih situacij, ki lahko vodijo k množičnim grozodejstvom, ni docela izkoriščen zaradi nepopolnega uveljavljanja, ki je predvsem posledica blokade Varnostnega sveta zaradi uporabe veta stalnih članic. Izziv so tudi različne razlage njegovih resolucij, ki so že večkrat privedle do očitkov, da izvajalci resolucij slednje izrabljajo z namenom menjave režima v posameznih državah. Zaradi hudih posledic neaktivnosti z vetom blokiranega Varnostnega sveta, kar se kaže zlasti v primeru Sirije, so se kot alternativne možnosti delovanja mednarodne skupnosti v situacijah, kjer je uporabljiva odgovornost zaščititi, pojavile delovanje preko Generalne skupščine Združenih narodov na podlagi resolucije ˝Združeni za mir˝, regionalnih organizacij (denimo po vzoru Afriške unije) ter intervencija ad hoc koalicij. Ker nobena od navedenih možnosti ne ponuja primerne alternative odločitvi Varnostnega sveta, sta se v okviru odgovornosti neuporabe veta oblikovali dve pobudi za reformo odločanja v Varnostnem svetu, ki predlagata vzdržanje stalnih članic od uporabe veta v primerih štirih grozodejstev, vendar je njuna uspešnost vprašljiva, saj zaenkrat nobena od njiju nima podpore vseh petih stalnih članic.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Varnostni svet Združenih narodov, odgovornost zaščititi, veto, stalne članice Varnostnega sveta, grozodejstva, ohranjanje mednarodnega miru in varnosti.
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:PF - Pravna fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111647 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:17033553 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:06.10.2019
Število ogledov:2108
Število prenosov:339
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Role and Challenges of the UN Security Council in the enforcement of the Responsibility to Protect
Izvleček:
Authorized by the Charter of the United Nations, the United Nation Security Council fulfills its primary task of maintaining international peace and security by acting primarily within Pillars II and III of the Responsibility to Protect. Despite the fact, that the Security Council is the only body entitled to legally authorize an exception to the general prohibition of the use of force, this is only one of many measures it can adopt. In fact, the use of force against the will of a state has only been carried out once, in 2011 in Libya. The hypothesis of the present thesis is that the potential that the Responsibility to Protect offers in addressing crisis situations that could lead to mass atrocities is not fully utilized due to a blockage imposed by a veto from a permanent member state. The rising reproaches that those carrying out the resolutions exceed their mandates by changing the regimes in some states also represent a great challenge. This is caused by different interpretations of the language of the resolutions. Due to major consequences of the Security Council’s inactiveness, as seen primarily in Syria, some suggestions of alternative actions that could be taken by the international community include acting through the United Nations General Assembly and its ˝Uniting for Peace˝ resolution, regional organizations (following the example of the African Union) and intervention by ad hoc coalitions. Since none of the mentioned possibilities represent a suitable alternative to a decision of the Security Council, two petitions in light of the Responsibility not to Veto have arisen. They suggest the permanent members abstain from the use of veto in the cases of four mass atrocities. Their success, however, is questionable, since neither has so far obtained the support from all five permanent members.

Ključne besede:United Nations Security Council, responsibility to protect, veto, permanent members of the Security Council, mass atrocities, maintenance of international peace and security.

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj