izpis_h1_title_alt

Troimeni narod in Slovenci: Slovenska narodna identiteta med leti 1918 in 1923
ID Omovšek, Sara (Avtor), ID Jezernik, Božidar (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu, ID Repe, Božo (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,10 MB)
MD5: 0AD6486E3CC84C7B5026A5605A7C2D14

Izvleček
Diplomsko delo se ukvarja z vprašanjem slovenske narodne identitete s poudarkom na odnosu do jugoslovanstva med leti 1918 in 1923. Besedilo spremlja pojav in razvoj jugoslovanske ideje med Slovenci ter skuša predstaviti vpliv vodilnih političnih osebnosti, ki so predstavljali svoje zamisli glede jugoslovanskega vprašanja. Pri tem skuša osvetliti dogodke, ki so pomembno prispevali h njeni krepitvi. Nemški nacionalistični pritisk se je v večnacionalnem avstrijskem cesarstvu na slovensko prebivalstvo večal, posledica tega pa je bila, da so se slovenske politične stranke začele politično povezovati z drugimi habsburškimi južnimi Slovani, posebno s Hrvati. Na obravnavo jugoslovanskega vprašanja v slovenskem političnem prostoru so močno vplivale programske struje slovenskih političnih strank, kajti do prve svetovne vojne se je jugoslovanska ideja uveljavila v vseh slovenskih političnih strankah, vendar se je pri vsaki pojavljala v drugačni podobi. Zavzemali so se za združitev vseh južnih Slovanov v eno državno skupnost, ponekod pod žezlom habsburške monarhije, drugod pa povsem samostojno. Nerešeno jugoslovansko vprašanje je Slovence spremljalo v novo nastali državi, Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. To je privedlo do nestrinjanja z državno ureditvijo, kajti nekateri so si državo zamišljali v federalistični obliki, kjer bodo omogočeni pogoji za samostojen razvoj slovenske narodne individualnosti. Slovenci so sicer novo državo pozdravljali, začeli so praznovati nove državne praznike. V tej novi državi kmalu ni bilo več prostora za opomnike avstrijske preteklosti kar se je odrazilo v odstranjevanju podob pomembnih političnih osebnosti.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Jugoslovanska ideja, narodna identiteta, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-111597 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:04.10.2019
Število ogledov:1545
Število prenosov:286
Metapodatki:XML DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Nation with three names and Slovenes: Slovene national identity between 1918 and 1923
Izvleček:
Undergraduate thesis examines the question of Slovene national identity with a focus on its relation to the Yugoslav idea and Yugoslavism between 1918 in 1923. The text explores the development of the Yugoslav idea among Slovenes and seeks to point out the influence leading political figures who presented their ideas on the Yugoslav issue. It also attempts to illuminate events that have significantly contributed to idea’s strengthening and asserting. Growing German nationalist pressure on the Slovene population in the multinational Austrian empire resulted in increased interest of Slovene political parties in other south Slavs as efficient political allies, especially the Croats. By the time of the First World War the Yugoslav idea has already spread through all Slovene political parties and their political agendas have influenced further development of the Yugoslav question immensely. However it differed in each political party. They also had different views on the unification of all southern Slavs, whether it was under the sceptre of the Habsburg monarchy or as completely independent country. Different views caused the fact that the unresolved Yugoslav issue accompanied the Slovenes into the newly created State of Slovenes, Croats and Serbs as well as the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, which led to disagreements when it came to defining its government. Some people envisioned the country in federalist form, which would allow conditions for the independent development of Slovenian national individuality. Slovenes saluted the new country and enthusiastically began to celebrate its new national holidays. The Slovenes felt that in this new country there was no place for reminders of their Austrian past any longer, which reflected in the removal of images pf important political figures.

Ključne besede:The Yugoslav Idea, national identity, State of Slovenes, Croats and Serbs, Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj