Prostorska analiza naravnih plezališč in plezalnih smeri v gozdnem prostoru Slovenije

Rutar, Karin (avtor), Kobal, Milan (mentor)

V Sloveniji je registriranih 92 naravnih plezališč, plezanje tudi pri nas postalo priljubljena oblika rekreacije. Naraščanje števila plezalcev pomeni večje obremenitve naravnih plezališč. Najprej je predstavljena obstoječa literatura, ki obravnava naravna plezališča v Sloveniji, v drugem raziskovalnem delu naloge pa smo na podlagi terenskega ogleda ter podatkov laserskega skeniranja Slovenije določili lego plezalnih sektorjev. V nadaljevanju smo rabo tal na območju naravnih plezališč določili iz grafičnih podatkov raba za Slovenijo, lastniško strukturo območij plezališč smo določili iz podatkov o lastništvu parcel, poudarjenost funkcij gozdov na območju naših plezališč pa iz podatkov o funkcij gozdov. 88,5 % plezališč se nahaja v gozdovih, od tega jih je 76,5 % v zasebni lasti, rekreacijska funkcija gozdov pa je prisotna na 7,6 % slovenskih plezališč. Rezultati analize kažejo, da je problematika plezališč in plezanja je v gozdarski stroki slabo poznana in se jo gozdarstvo še ne zaveda dovolj. Predlagamo, da se na območju plezališč ponovno ovrednoti funkcije gozdov.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: naravna plezališča, Slovenija, raba prostora, lastništvo zemljišč, poudarjenost rekreacijske funkcije
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
• Organizacija: BF - Biotehniška fakulteta
• Založnik: [K. Rutar]
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-111219
• UDK: 630*91:630*90(043.2)=163.6
• COBISS.SI-ID: 5483686
• Datum objave v RUL: 26.09.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Spatial analysis of natural climbing crags and climbing routes in Slovenia's forest area

Izvleček

There are 92 outdoor climbing crags registered in Slovenia. Climbing has become a popular recreation in Slovenia. The increase in the number of climbers implies a burden on outdoor climbing crags. In the first part of diploma thesis, we present the existing literature covering outdoor climbing crags in Slovenia. In the second part, we determined the location of climbing sectors based on fieldwork and laser scanning data of Slovenia. In the further analysis, the land use was determined from RABA graphic data for the Slovenia. The ownership of the climbing crags was determined from the data on parcel ownership. The importance of forest functions in the area of Slovenia’s climbing crags was determined from data of forest functions from Slovenia forest service data. 88.5% of climbing areas are located in forests, 76.5% out of those are private. The recreational function of forests is present in 7.6 % of climbing crags. Results show that climbing and climbing crags are poorly understood in the forestry. We suggest a re-evaluation of forest function in the areas of climbing crags.

• Ključne besede: natural climbing crags, Slovenia, land use, land ownership, definite recreational function