izpis_h1_title_alt

Razširjenost in stanje nasadov pavlovnije (Paulownia sp.) v Beli krajini
Slobodnik, Domen (Avtor), Brus, Robert (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (4,34 MB)

Izvleček
Pavlovnije (Paulownia spp.) so hitrorastoča drevesa, ki izvirajo iz Azije in jih zaradi rastnih in tehničnih značilnosti njihovega lesa sadijo po vsem svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšnem obsegu je bila pavlovnija sajena na področju Bele krajine, oceniti uspešnost njene rasti in preveriti morebitne znake invazivnosti. Evidentirali smo 28 nasadov s skupno površino 15,5 ha, v katerih je bilo zasajenih skupno 11.765 sadik. V večini je posajen križanec Shan Tong in v enem primeru sorta Bellissima. Podrobnejše meritve smo izvajali v štirih nasadih. Izbrani nasadi so bili v dobrem stanju, kar je posledica več dejavnikov, med drugim pripravljenosti lastnika za izvajanje negovalnih in gojitvenih del. Tri analizirane nasade smo izmerili po štirih rastnih sezonah, enega pa po treh. Najmanjši povprečni premer debla v štirih nasadih je znašal 11,7 cm, največji pa 12,6 cm, povprečna višina se je gibala od najnižje 6,5 m do najvišje, ki je znašala 7,8 m. Rezanje sadik po prvem letu sprva zmanjša višinsko in debelinsko priraščanje, vendar rezane sadike že po treh rastnih sezonah ujamejo in v višinski rasti celo prehitijo nerezane sadike. Povsod so bile uporabljene sadike s certifikatom, ki navaja njihovo sterilnost in zato nezmožnost nekontroliranega širjenja. Med pregledovanjem nasadov in izvajanjem meritev nismo opazili znakov invazivnosti, smo pa v posameznih nasadih zabeležili pojav koreninskih poganjkov, v enem primeru so se na drevesih pojavili plodovi.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Paulownia spp., pavlovnija, hitrorastoča drevesa, nasadi, Bela krajina, razširjenost, stanje
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga (mb11)
Tipologija:2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2019
Založnik:[D. Slobodnik]
UDK:630*235:630*18(497.4Bela krajina)(043.2)=163.6
COBISS.SI-ID:5508774 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:310
Število prenosov:148
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Distribution and state of Paulownia (Paulownia spp.) plantations in region of Bela krajina
Izvleček:
Paulownia (Paulownia spp.) are trees originating from Asia, which are being planted all over the world because of the characteristics of their wood and their fast growth. The purpose of our research was to determine how widely this species has been planted in Bela krajina, Slovenia, to assess how successful the plantations are, and to identify any signs of invasiveness. We located 28 plantations with a combined surface area of 15.5ha and a total of 11,765 trees. Most were of the Shan Tong variety; only one farmer had planted the Bellissima hybrid. More detailed analysis was carried out at four plantations, three in their fourth growing season and one in the third, and the trees were identified as healthy. Across the four plantantions, the lowest average diameter of the trunk was 11.7cm, and the highest 12.6cm; the lowest average height was 6.5m, and the highest 7.8m. Cutting seedlings back after the first year reduces height and diameter increments at the beginning, but the cut seedlings catch up after three growing seasons and even overtake uncut seedlings in height growth. We did not find any signs of invasiveness, although we spotted some root suckers and fruits on several trees in one plantation. All the seedlings were provided with sterile certification at the time of purchase, which inhibits the uncontrolled spread of these trees.

Ključne besede:Paulownia spp., plantations, Bela krajina, distribution, state

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj