izpis_h1_title_alt

Vpliv uporabe metode pozitivnega poizvedovanja na delovno zavzetost zaposlenih
ID Habuš, Katja (Avtor), ID Boštjančič, Eva (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (797,73 KB)
MD5: DE608A5D20C24AEE82A3736C49F1843C

Izvleček
Metoda pozitivnega poizvedovanja je proces, ki spodbuja razvoj zaposlenih in organizacije, pri čemer se osredotoča na pozitivne in močne plati organizacije. Temelji na dejstvu, da v vsaki organizaciji že obstaja nekaj učinkovitega in uporabnega ter je tako pravo nasprotje tradicionalnemu pristopu, usmerjenemu na reševanje problemov. Metoda je uporabna pri spodbujanju organizacijskih sprememb, pogosto pa se uporablja tudi z namenom ustvarjanja višje delovne zavzetosti zaposlenih. Zaradi redke uporabe metode v slovenskem prostoru je poglavitni cilj raziskave predstaviti metodo skozi teoretični in praktični vidik ter prikazati vpliv metode na delovno zavzetost zaposlenih. V raziskavi smo tako uporabili kvalitativen in kvantitativen pristop, pri čemer smo združili uporabo pol-strukturiranih intervjujev z Lestvico delovne zavzetosti (UWES). V raziskavi je sodelovalo 59 udeležencev iz izbranega proizvodnega podjetja. Udeležence smo razdelili v eksperimentalno in kontrolno skupino, pri čemer slednja ni bila vključena v proces metode pozitivnega poizvedovanja. Pri vseh udeležencih smo z dvema meritvama v dveh časovnih obdobjih izmerili delovno zavzetost, poleg tega pa smo uporabili tudi metodo pozitivnega poizvedovanja, v proces katere je bilo vključenih 13 udeležencev iz eksperimentalne skupine. Udeleženci so poročali o zelo pozitivni ter učinkoviti izkušnji, ki je spodbudila premik v razmišljanju, višjo odprtost za spremembe ter tesnejše sodelovanje med zaposlenimi. Na našem vzorcu nismo ugotovili interakcije med skupino in meritvijo in tako ne moremo zaključiti, da bi bilo na splošni populaciji izboljšanje v delovni zavzetosti pri eksperimentalni skupini večje od izboljšanja pri kontrolni skupini, so pa rezultati pokazali, da so udeleženci v eksperimentalni skupini kazali višjo delovno zavzetost pri drugi meritvi kot pri prvi meritvi, v primerjavi s kontrolno skupino, kjer so bile razlike med meritvama minimalne. Tako se nakazuje učinkovitost metode pozitivnega poizvedovanja v organizacijah, ki se soočijo s spremembami, metoda pa je lahko v pomoč tudi pri raziskovanju različnih psiholoških konceptov, vključno z delovno zavzetostjo.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:metoda pozitivnega poizvedovanja, delovna zavzetost, organizacije, zaposleni, učinkovitost
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-110933 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2019
Število ogledov:834
Število prenosov:201
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Influence of using Appreciative Inquiry to employee work engagement
Izvleček:
Appreciative inquiry (AI) is a process that improves employee and organizational development by focusing on the organization’s strengths and positive opportunities. AI assumes that there is already something effective and useful in every organization and is thus the exact opposite of the traditional problem-solving approach. AI is extremely useful in promoting organizational change and is also very often used to create higher employee engagement. Due to the rare use of AI in Slovenia, the study aims to present AI in depth through theoretical and practical aspects and to demonstrate the influence of using AI to employee work engagement. We employed a qualitative and quantitative approach, combining the use of semi-structured interviews with the Utrecht Work Engagement Scale (UWES). The study involved 59 participants from a selected manufacturing company, who were divided into an experimental and control group. The latter was not included in the AI process. We measured the work engagement of all participants with two measurements over two different time periods. We also used AI, which involved 13 participants from the experimental group. They reported an extremely positive and effective experience that fostered a shift in thinking, increased openness to change, and closer collaboration between employees. In our sample, we did not find an interaction between the group and the measurement and thus we cannot generalize to the population that the improvement in work engagement in the experimental group would be greater than the improvement in the control group. Although the results showed that the participants in the experimental group express higher work engagement at the second measurement than at the first compared to the control group, where the differences between the measurements were minimal. This indicates the AI’s effectiveness in organizations that are facing changes. AI can also help explore different psychological concepts, including employee engagement.

Ključne besede:appreciative inquiry, employee engagement, organizations, employees, effectiveness

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj