izpis_h1_title_alt

Sociologija kognitivne znanosti: Utelešena kognicija in ideologija
ID Stanojević, Thais (Avtor), ID Krašovec, Primož (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (788,16 KB)
MD5: F6D47F9DF4C695D92844C6002DA288DA

Izvleček
V diplomskem delu skušam osvetliti potencialne možnosti za sodelovanje med sociologijo kulture in kognitivno znanostjo. Kognitivna znanost je interdisciplinarna veda, pri kateri na vprašanje “kaj je kognicija” vsaka veda poda nekoliko drugačen odgovor. Relativno ustaljena teorija o utelešeni kognicij zagovarja, da kognicije ni mogoče zvesti zgolj na umski proces, ki se odvija znotraj lobanje, ampak da telo pri razmišljanju igra enakovredno vlogo. Sociologija kulture se je do nedavnega s kognicijo ukvarjala kot z entiteto, ki je ločena od družbe, tako je družba nastopila kot abstrakcija zunaj posameznika, kognicija pa kot nekaj, kar prebiva znotraj človeške glave. Vloga telesa je bila ob tem zanemarjena ali pa zreducirana na neverbalni del pomena socialnih interakcij, kultura pa nastopa kot sistem norm, ki jih posamezniki internalizirajo. To spominja na model kognitivizma, ki je dolgo časa prevladoval v kognitivni znanosti in je kognicijo razumel kot računanje s simbolnimi predstavami - kognitivna struktura absorbira dražljaje iz okolice in jih procesira. Koncept habitusa se najbolje približa teoriji utelešene kognicije, saj skuša preseči most med družbeno strukturo in posameznikovem delovanjem in tako nastopa kot utelešena kognitivna struktura, ki motivira dejanje. Nova odkritja v nevroznanosti pod vprašaj postavljajo kredibilnost teorij, ki družbene fenomene razlagajo kot nadstavbo ali kolektivno zavest, kognicijo pa reducirajo na navado. Kognitivna znanost lahko dopolni razumevanje sociologije o kognitivno-telesnih mehanizmih, ki se odvijajo nezavedno, ko smo vpeti v določeno družbeno situacijo, sociologija pa lahko s svojim znanjem o sociogenezi in njenih posledicah na psihološko strukturo posameznika in družbe prispeva k zastavljanju drugačnih, širših vprašanj pri raziskovanju turbulentnih kognitivnih procesov.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:utelešena kognicija, kultura, kognitivna znanost, ideologija
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-110919 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2019
Število ogledov:1644
Število prenosov:413
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Sociology of Cognitive Science
Izvleček:
This undergraduate thesis highlights the potential for collaboration between sociology of culture and cognitive science. Cognitive science is an interdisciplinary matrix of sciences, where the answer to the question “what is cognition” has not been agreed upon. The relatively predominant theory of embodied cognition suggests that cognition is not merely a process that happens inside the skull, but rather that the body plays an equal role in cognitive processing. Sociology of culture has been treating the concept of cognition as an entity located in the human mind, separated from society which serves as a mere abstraction. The role of the body has been either neglected or reduced to the nonverbal part of social interactions, whereas culture takes on the role of a system of norms which needs to be internalized by individuals. This resembles the model of cognitivism, which was the predominantly accepted theoretical framework in cognitive science, where cognition was similar to calculating with mental representations - a psychological structure absorbs a variety of stimuli from the environment and processes it. The concept of habitus comes close to the theory of the embodied mind because it tries to bridge the gap between social structures and individual agency and so the habitus can be interpreted as an embodied cognitive structure that motivates action. New research in neuroscience threatens the credibility of social theories that explain social phenomena in terms of the superstructure and collective consciousness while simultaneously reduce cognition to habituation. Cognitive science can enrich sociological understanding of cognitive-bodily mechanisms that take place unconsciously while embedded in a specific social situation, sociology can in turn ask different, broader questions regarding the turbulent cognitive processes, due to its knowledge of sociogenesis and its impact on the structuring of personality in a given historical moment.

Ključne besede:embodied cognition, culture, cognitive science, ideology

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj