izpis_h1_title_alt

Intelektualno polje slovenskega prostora na prehodu v jugoslovansko državo
ID Brezar, Borut (Avtor), ID Verginella, Marta (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (2,01 MB)
MD5: E72E23D89E30066EA7005DC0FF79517D

Izvleček
S pomočjo Bourdieujevih in Halbwachsovih konceptualnih orodij smo preučili začetke Univerze v Ljubljani leta 1919, v povezavi z njo pa tudi Slovensko matico v obdobju 1900–1914, vseučiliško komisijo, univerzitetni svet in Mihajla Rostoharja. Posebej smo se ukvarjali s kolektivno memorijo in agensi v različnih poljih in kako so prehajali med temi institucijami. Osrednja vprašanja pa zadevajo univerzo, njeno vlogo v družbeni reprodukciji, v kakšno intelektualno okolje je bila vključena in kako avtonomno je to polje bilo. Na podlagi arhivskega gradiva in časopisov smo preučili intelektualno polje slovenskega prostora na prehodu v jugoslovansko državo. Pokazali smo, da je polje kazalo šibko avtonomijo, predvsem pa so Slovenska matica, vseučiliška komisija in univerzitetni svet v intelektualnem polju opravljali vlogo vratarjev in cenzorjev na podlagi meril, ki jih ne moremo opredeliti kot znanstvene, saj so svojo selekcijo utemeljili predvsem na nacionalizmu in drugih strokovno neustreznih kriterijih. Zaradi slabih postopkov selekcije Mihajlo Rostohar ni postal predavatelj univerze. Slovenska matica in univerza sta se razumeli kot branik proti Nemcem, enako so ju razumeli tudi drugi. Kontinuiteto bojev med agensi v intelektualnem polju vseh treh institucij je predstavljalo nasprotje med jugoslovanskim in slovenskim konceptom naroda.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Intelektualno polje, Univerza v Ljubljani, Slovenska matica, vseučiliška komisija, Mihajlo Rostohar
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-110850 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:20.09.2019
Število ogledov:921
Število prenosov:196
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:The Slovene Intellectual Field during the Transition to the Yugoslav State
Izvleček:
Using Bourdieu's and Halbwachs' concepts, we studied the beginnings of the University of Ljubljana in the year 1919. We explored Slovene Society (Slovenska matica) during the years between 1900 and 1914, the University Committee, the University Council and Mihajlo Rostohar. We dealt in great detail with collective memory and agents in different fields and observed how they passed between these institutions. Our main question regarded the university and its role in social reproduction, as well as the intellectual field it was a part of, and the extent of its autonomy. On the basis of archival material and newspapers, we studied the Slovenian intellectual field in the times of transition to a Yugoslav state. We showed that the intellectual field had little autonomy. Furthermore, we showed that the Slovene Society, University Committee and University Council carried out the role of gatekeepers and censors on the basis of standards which cannot be described as scientific, since they were based on nationalism and other nonprofessional criteria. Due to this poor selection process, Mihajlo Rostohar was not able to become a lecturer at the University. The Slovene Society and the University perceived themselves as the stronghold against Germans, and their role was recognized as such by others as well. The continuity of struggles between agents in the intellectual field in all three institutions was represented by the opposition between Yugoslav and Slovene understandings of a nation.

Ključne besede:Intellectual field, University of Ljubljana, Slovene Society, University Committee, Mihajlo Rostohar

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj