Teodiceja čistega uma

Kobe, Ivan (avtor), Simoniti, Jurij (mentor)

V nalogi se sprašujemo, kako je ob sprejetju temeljne predpostavke nemškega idealizma, da vednost ni receptivna, temveč spontana, mogoče razložiti dejstvo, da smo se končni subjekti zmožni motiti. V prvem delu obravnavamo knjigo Samozavedanje Sebastiana Rödla, ki zmoto razlaga kot produkt subjektove trpnosti v odnosu do predmetov, in pokažemo, da je takšna razlaga po njegovih lastnih kriterijih protislovna. V drugem delu obravnavamo vedoslovje, v katerem Fichte poda pozitivno teorijo zmote. Fichte trdi, da je dejstvo zmote mogoče razumeti zgolj kot produkt imanentnega protislovja med absolutnim in empiričnim jazom.

• Jezik: Slovenski jezik
• Ključne besede: samozavedanje, zmota, vednost, predstava, vedoslovje
• Vrsta gradiva: Diplomsko delo/naloga
• Organizacija: FF - Filozofska fakulteta
• Leto izida: 2019
• PID: 20.500.12556/RUL-110767
• Datum objave v RUL: 19.09.2019

Sekundarni jezik

• Jezik: Angleški jezik
• Naslov: Theodicy of Pure Reason

Izvleček

In our thesis, we ask whether it is possible to endorse the fundemental insight of the German idealism that knowledge is not a receptive but a spontaneous reality and yet be able to explain the fact that finite subjects are capable to err. In its first part, we discuss Sebastian Rödl's book Self-Consciousness, where he explains error in terms of the subject's passivity in relation to the objects. We show that this explenation is contradictory. In the second part, we discuss Wissenschaftslehre, in which Fichte offers a positive account of error. Fichte claims that the fact of error can only be understood as the product of an immanent contradiction between the absolute and the empirical I.

• Ključne besede: self-consciousness, error, knowledge, representation, Wissenschaftslehre