izpis_h1_title_alt

Položaj (ženskih) umetnic v italijanski renesančni družbi
ID Brglez, Zala (Avtor), ID Vidrih, Rebeka (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,45 MB)
MD5: 080C0FA2361FC27CB446C4FF9134F94C

Izvleček
Z zaključno seminarsko nalogo sem želela orisati razloge za zapostavljanje in posledično nepoznavanje renesančnih umetnic. Ključne teze in argumente Linde Nochlin, ki jih je izpostavila v eseju Why have there been no great women artists, sem podkrepila s primeri renesančnih umetnic. Kot enega izmed osrednjih razlogov je avtorica izpostavila nedostopnost izobrazbe, vendar kljub temu, da je bila izobrazba izjemno pomemben dejavnik v udejstvovanju umetnic, le-ta ni bil edini. Ženske se je med drugim dojemalo kot ujetnice lastnih čustev in umetnice niso bile nobena izjema. To lahko najbolje prikažemo na primeru Properzie de' Rossi, ki jo nekateri še danes pojmujejo kot nezmožno preseči svoje telo in svoja čustva, kar bi se naj odsevalo tudi v njeni umetnosti. Nasprotno se je moške dojemalo kot superiorni spol, kar se je na področju umetnosti kazalo v statusu genija, ki je bil pripisan zgolj moškim umetnikom. Ta mitični status sem razbila s primerom Sofonisbe Anguissole, ki je dosegala tolikšno kvaliteto, da so zanjo in njej podobne umetnice pisci uveljavili posebno kategorijo, miracolo - čudež. V navezavi z mitom genialnega umetnika sem izpostavila ustvarjanje Mariette Robusti, hčere umetnika Tintoretta. Tudi ona je v svojem ustvarjanju dosegala izjemno kvaliteto, zaradi česar še danes nekatera njena dela pripisujemo njenemu očetu ali pa bratu. V svojo kategorijo se je uvrščala tudi Lavinia Fontana, ki je v času, ko se je od žensk pričakovalo zgolj opravljanje gospodinjskih opravil in skrb za družino, opravljala delo poklicne slikarke. S tem se je načeloma upirala predpisanim družbenim zahtevam, vendar v njenih avtoportretih vidimo, da le do neke mere.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:(ženske) umetnice, italijanska renesansa, Linda Nochlin
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-110293 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:13.09.2019
Število ogledov:1206
Število prenosov:247
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Position of (women) artists in Italian renaissance
Izvleček:
The final seminar paper outlines the reasons for neglect and consequent lack of knowledge concerning women Renaissance artists. Linda Nochlin's main points and arguments, exposed in the essay titled Why have there been no great women artists, have been supported by examples of women Renaissance artists. One of Nochlin's key points is the inaccessibility of education. However, even though education played a significant role in the activities of women artists, it was not the only factor. Women in general were seen as prisoners of their own emotions and women artists were no exceptions. This can be illustrated with the example of Properzia de’ Rossi, who is even today still perceived as having been unable to exceed her own body and emotions, which is reflected in her art as well. On the contrary, men were perceived as the superior gender, which in the art sphere surfaced as the status of a genius, that could only be attributed to male artists. This near-mythical status has in this paper been shattered by the example of Sofonisba Anguisola. She and other women artists of her quality level were mentioned by writers under a special category as miracolo, a miracle. In connection with the myth of a genius artist, I exposed the artistic creation of Marietta Robusti, the daughter of the artist Tintoretto. She was a painter of an exceptional quality and for this reason, some of her works are even today still attributed to her father or brother. Lavinia Fontana deserves another category; in the time when women were expected to busy themselves with house chores and looking after their families, she was a painter by profession. In principle, this in itself defied the enforced societal demands, but Fontana’s self-portraits show that this might have been true only to a certain extent.

Ključne besede:women artists, Italian renaissance, Linda Nochlin

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj