izpis_h1_title_alt

Ocena neverbalne komunikacijske kompetence gluhih in naglušnih oseb
ID Pomlad, Iza (Avtor), ID Košir, Stanislav (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

URLURL - Predstavitvena datoteka, za dostop obiščite http://pefprints.pef.uni-lj.si/5894/ Povezava se odpre v novem oknu

Izvleček
Raziskava ocenjuje razumevanje verbalne in neverbalne komunikacije gluhih in naglušnih (GN) v Sloveniji, tj. njihove verbalne in neverbalne komunikacijske kompetence razumevanja. Dolgoročni cilj dela je, da se v slovenski logopediji in surdopedagogiki približamo razvoju strokovnih norm za boljše načrtovanje intervencijske pomoči v prihodnosti za GN populacijo pri nas. Raziskava je zbrala podatke o 116 osebah z okvaro sluha ter poiskala razlike med rezultati verbalnega ter neverbalnega praktičnega preizkusa komunikacijske kompetence razumevanja pri različnih posameznikih. Testiranci so bili med seboj primerjani glede na prediktorje komunikacijske kompetence razumevanja (KK) oz. podatke iz njihovega ozadja. Testiranci so izpolnili vprašalnik o svojem ozadju, osebnih in demografskih podatkih (prediktorjih). Nato so sodelovali pri praktičnem preizkusu KK, kjer so po navodilih z risanjem, barvanjem in obkrožanjem dopolnjevali dve delno narisani črno-beli sliki. Prvo sliko so testiranci dopolnjevali po verbalnih in drugo po neverbalnih navodilih. Pri prvem preizkusu so bila navodila podana v besednem jeziku (s sočasnim oralnim govorom, vidno artikulacijo in podnapisi), pri drugem pa prek SZJ. Navodila so bila razdeljena v 3 skupine glede na kompleksnost jezika, pogostost pojavljanja besed v jeziku ter dolžino navodil. Podana so bila v mešanem vrstnem redu in vsakič identično, s pomočjo videoposnetkov. Zbrani podatki in končni izdelki testirancev so bili primerjani po več različnih spremenljivkah (prediktorjih) tako, da smo iskali statistično pomembne razlike med njimi. Ugotovili smo, da spol, prisotnost slušne korekcije, pogostost uporabe slušnega pripomočka in količina izkušenj z logopedsko-surdopedagoško intervencijo (vajami govora, poslušanja ipd.) v naši raziskavi niso bili dobri prediktorji niti verbalne niti neverbalne komunikacijske kompetence razumevanja. Starost, čas izgube sluha in čas pričetka sistematične izpostavljenosti SZJ pa so pomembno vplivali na določene dele komunikacijske kompetence razumevanja. Čas izgube sluha je pozitivno vplival bolj na razumevanja verbalne (v prid postlingvalno oglušelim osebam) komunikacije, čas pričetka sistematične izpostavljenosti SZJ na razumevanja neverbalne (v prid zgodnjim učencem SZJ) komunikacije in starost na razumevanja vseh vrst komunikacije (v prid mlajšim). Za stopnjo izgube sluha, čas predpisa slušnega pripomočka, samoporočano modaliteto sporazumevanja, slušni status staršev in izobrazbo staršev nismo mogli preveriti vpliva na rezultate zaradi premajhnih kontroliranih skupin ob upoštevanju kazalnikov poenotenosti testirancev po času in stopnji izgube sluha.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:gluhi in naglušni
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:PEF - Pedagoška fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-109303 Povezava se odpre v novem oknu
COBISS.SI-ID:12565833 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:30.08.2019
Število ogledov:1154
Število prenosov:80
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Evaluation of verbal and non-verbal communication competency in deaf and hard-of-hearing individuals
Izvleček:
We aimed to assess how well deaf and hard-of-hearing people in Slovenia understand verbal and non-verbal communication. This is to say, their verbal and non-verbal receptive communication competence. The long-term goal of this is to bring the Slovene speech language pathology and deaf-and-hard-of-hearing pedagogy field one step closer towards developing professional norms, to better plan interventional aid for our deaf and hard-of-hearing population in the future. In our study, we gathered data from 116 individuals with a hearing deficit and tested for differences between them, based on the results of their receptive communication competence exam results. We compared them according to their personal predictors (background information) and their results from the practical exams of their verbal and non-verbal receptive communication competence. Participants filled out a questionnaire about their background, personal and demographic data (predictors). After that, they participated in practical exams, where they used drawing, colouring and circling to fill out two separate partially finished black-and-white drawings. Participants filled out the first drawing according to the given verbal instructions, and the second one according to the given non-verbal instructions. The first set of instructions was relayed to them in verbal language (with simultaneous oral speech, visible articulation and subtitles). The second set of instructions was relayed to them in the non-verbal Slovene sign language. The instructions were divided up into three groups, according to language complexity, frequency of words in the language and the length of instructions themselves. The instructions were presented to the participants in a randomized order, yet identically to each participant, with the help of pre-recorded videos. The acquired data and participants' final drawings were examined and compared according to an array of different predictors, in order to find statistically significant differences between them. Our data revealed that gender, the presence of a hearing-correctional device, the frequency of use of said hearing-correctional device and the amount of experience with speech-language pathology and deaf and hard-of-hearing pedagogy intervention (speech and listening lessons etc.) are not good predictors of neither verbal nor nonverbal receptive communication competence. However, we did find out that age, the time of onset of hearing loss and the time of initiation of systematic exposure to Slovene sign language do play a role in the development of one's receptive communication competence. Time of onset of hearing loss influences verbal receptive communication competence (in favour of those who lost their hearing postlingually), time of initiation of systematic exposure to Slovene sign language positively influences non-verbal receptive communication competence (in favour of those who began their exposure to the mentioned non-verbal language before the age of 6) and age positively affects all types of receptive communication competence (in favour of younger individuals). As for the severity of hearing loss, the time of hearing-correctional device prescription, the self-reported communicational modality, parental hearing status and parental education level, we could not examine how they affect receptive communication competence, due to the inadequate size of their respective control groups, where the minimum criteria is uniformity in time and severity of hearing loss.

Ključne besede:deaf and hard-of-hearing

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj