izpis_h1_title_alt

Različne interpretacije neskončnosti skozi simboliko pri Borgesu v izbranih kratkih zgodbah
ID Gorše, Hana (Avtor), ID Virk, Tomislav (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (449,30 KB)
MD5: 073C60CDF86583845573B1ED9C5C2DD0

Izvleček
Diplomsko delo raziskuje tematiko neskončnosti in njeno simboliko pri argentinskem pisatelju Jorgeju Luisu Borgesu. Za analizo uporablja kratke zgodbe Alef (Aleph 1949), Babilonska knjižnica (La biblioteca de Babel 1941) in Vrt razcepljenih stez (El jardín de senderos que se bifurcan 1941). Borges se je s tematiko neskončnosti in večnosti na zanimiv način ukvarjal čez svoj celoten opus do te mere, da so ga poimenovali za »pisatelja neskončnosti«. Najbolj značilni simboli, ki jih lahko povezujemo s konceptom neskončnosti v njegovih delih, so zrcala, sanje, labirinti in knjige. V zgodbi Alef je neskončnost prikazana kot točka, ki vključuje celotno vesolje, vključno s to točko, kar dela njo in vesolje neskončno. V Babilonski knjižnici se srečamo s knjižnico (metafora za svet), ki je neomejena in ciklična, s tem pa neskončna. V Vrtu razcepljenih stez avtor bralcu predstavi časovni labirint, v katerem je čas neskončen, pluralen, zmožen se je deliti in cepiti. Neskončnost avtor uporablja, da bi bralca prepričal, da nič ni realno, da živimo v neskončnem vesolju, ki nima nikakršnega transcendentalnega smisla. V vseh treh delih Borges ustvari literarni (neskončni) labirint, s katerim namiguje na pomembnost literature, ki je v svetu brez smisla sama smisel in v katerem ima pisatelj božjo moč.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:neskončnost, Jorge Luis Borges, Alef, Babilonska knjižnica, Vrt razcepljenih stez
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-109268 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:29.08.2019
Število ogledov:1046
Število prenosov:232
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Different Interpretations of Infinity through Symbolism in Borges's Short Stories
Izvleček:
Undergraduate thesis researches the theme of infinity and her symbols in Argentinian writer Jorge Luis Borges. For analisis uses short stories Aleph (Aleph 1949), The Library of Babel (La biblioteca de Babel 1941), The Garden of Forking Paths (El jardín de senderos que se bifurcan 1941). Borges explored in a very interesting way the themes of infinity and eternity throughout his entire opus so much that he was named »the writer of infinity«. The most typical symbols that we can relate to the concept of infinity in his work are mirrors, dreams, labyrinths and books. In Aleph the infinity is shown as a dot that includes all universe including this particular dot, which makes it and the universe infinite. In The Library of Babel we are met with a library (metaphor for the world) that is unlimited and cyclic and with that infinite. The Garden of Forking Paths is a time labyrinth in which the time is eternal, plural, able to divide and fork. Infinity is used by the author to convince the reader that nothing is real, that we are living in an infinite universe that has no transcendent sense. In all three stories mentioned Borges creates literary (infinite) labyrinth with which he implies on the importance of literature that is, in a world with no sense, the only sense and in which the author has a power of God.

Ključne besede:infinity, Jorge Luis Borges, Aleph, The Library of Babel, The Garden of Forking Paths

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj