izpis_h1_title_alt

Delo s povzročitelji nasilja v severovzhodni Sloveniji
ID Slivnjek, Viktorija (Avtor), ID Leskošek, Vesna (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,51 MB)
MD5: 4912174164F89A37CE0E57C0DE5BC237

Izvleček
Namen diplomskega dela je raziskati delo s povzročitelji nasilja v severovzhodni Sloveniji. Zanima me mnenje strokovnih delavk in delavcev, ki delajo s povzročitelji nasilja, o tem, kakšne spremembe bi bile potrebne, da bi bilo delo s povzročitelji uspešnejše. Odločila sem se za kvalitativno raziskavo, saj so me zanimali besedni opisi sogovornikov, ne pa številčni. V teoretičnem uvodu sem najprej opredelila nasilje in se osredotočila predvsem na intimnopartnersko nasilje. Predstavila sem dinamiko nasilja, krog nasilja in krog resnosti nasilja. Eno poglavje sem posvetila zakonski podlagi v Sloveniji za delo s povzročitelji nasilja. Definirala sem pojem povzročitelja nasilja in dodala kratek pregled o zgodovini dela s povzročitelji nasilja. Navedla sem načela in nekatere cilje za delo s povzročitelji, ki bi jih morali izvajalci programov za povzročitelje nasilja implementirati v svoje delo. V nalogi sem želela poudariti, da se je za delo s povzročitelji nasilja treba ustrezno izobraziti, zato sem razloge za potrebno izobrazbo oseb, ki delajo s povzročitelji nasilja, strnila v poglavje Znanje za ravnanje. Predstavila sem še nenasilno komunikacijo in pomembnost preventivnih programov za preprečitev nasilnega dogodka. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskavi je sodelovalo šest strokovnih delavk in delavcev, ki delajo s povzročitelji nasilja, ena izmed njih je bila koordinatorka za preprečevanja nasilja. Pred pričetkom raziskave sem si zastavila tri raziskovalna vprašanja, ki sem jih s pomočjo tem v intervjuju raziskala. Teme so: proces dela s povzročiteljem nasilja, motivacija in morebitne ovire, ki lahko otežujejo proces dela s povzročiteljem, ter spremembe, ki bi bile potrebne za večjo uspešnost dela s povzročitelji nasilja. Ugotovila sem, da večina strokovnih delavk in delavcev dela s povzročitelji nasilja na podoben način. S povzročiteljem nasilja vzpostavijo stik po prejetem obvestilu ali prijavi preko telefonskega klica. Pri klicu predstavijo namen klica in povzročitelja povabijo na razgovor. Prvega razgovora se povzročitelji večinoma udeležijo, ker želijo zagovarjati sebe, nadaljnje obiskovanje pomoči pa je odvisno od razlogov, ki jih motivirajo v nadaljnjo pomoč. Strokovne delavke in delavci so se posluževali različnih načel dela s povzročitelji nasilja, tudi izkušnje s povzročitelji nasilja so zelo različne. Pri nekaterih svetovalkah se pogosteje udeležujejo pomoči in nadaljujejo v druge programe, pri drugih pa ne. Rezultati so pokazali, da na proces dela v veliki meri negativno vpliva lastna volja povzročitelja glede udeleženosti v programih pomoči. Ugotovitve so pokazale tudi zelo različne potrebe za uspešnejše delo. Na podlagi pridobljenih rezultatov sem ugotovitve poskušala povezati s teoretičnimi spoznanji, ki sem jih zapisala v uvodnem delu. V večini so se ugotovitve skladale s teoretičnimi dognanji, nekatere pa so od njih odstopale. Predloge, podane v raziskavi, sem izluščila iz rezultatov. Podala sem vsebinske predloge in predloge za nadaljnje raziskovanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:delo s povzročitelji nasilja, programi za povzročitelje nasilja, vloga koordinatorke za preprečevanje nasilja, vloga socialne delavke, sodelovanje z nevladnimi organizacijami
Vrsta gradiva:Diplomsko delo/naloga
Organizacija:FSD - Fakulteta za socialno delo
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-109107 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:22.08.2019
Število ogledov:1357
Število prenosov:131
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Working with Perpetrators ov Violence in Northeastern Slovenia
Izvleček:
The aim of the theses is to introduce the work with perpetrators of violence in the north-eastern part of Slovenia. I am interested in the opinion of the professional workers that are working with perpetrators of violence on what kind of changes ought to be implemented to improve their work. As I am interested in narrative descriptions, I decided to use the qualitative research method rather than the quantitative. In the theoretical part, the term violence is introduced with emphasis on intimate partner violence followed by presentation of the dynamics of violence, the cycle of violence and the seriousness of the violence. I continue with the chapter on the legal basis for working with violence perpetrators in Slovenia and than I focus on the paper’s main subject: perpetrators of the violence and working with them. I define the term perpetrators of violence and include a brief overview of the history of working with violence perpetrators. Some principles and goals of working together with violence perpetrators were introduced that the programme providers should incorporate into their work. The aim of the paper was to underline that proper training is necessary to be able to deal with violence perpetrators, therefore, this issue was addressed in the chapter Knowledge and Behaviour. Furthermore, non-violent communication and the importance of preventive programmes to avoid violent episodes were discussed. In the empirical part, the results of the study are presented. Our study includes six professional workers that work with violence perpetrators; most of them are women, one participant is a coordinator for violence prevention. Before the start, we determined three research questions that acted as our reference points in our interviews. The subjects discussed were the process of working with violence perpetrators, motivation and potential obstacles that can hamper the working process and changes that were necessary to achieve greater results. It was determined that most professional workers cooperate with violence perpetrators in a similar way. After a filed report or a notification, the workers establish contact with violence perpetrators via a telephone call. They introduce themselves and explain the reason for calling and invite them to a conversation. Violence perpetrators mainly respond to the first invitation, which they use to defend their actions; further cooperation depends on the individual’s motivation for seeking help. The approaches of professional workers differed only in certain work principles and the various experience they have working with violence perpetrators. With some advisors, violence perpetrators were more likely to seek help afterwards and to continue with other programmes. The results have shown that the work process is greatly affected by the violence perpetrator’s attitude towards their participation in the programmes. Moreover, our findings indicated very different needs to achieve better success. On the basis of our study, we tried to join our results with the theoretical findings presented in the first part of our paper. While our results mostly coincided with the theoretical findings, there were some differences as well. On the basis of the results of our study, we also provided some substantive proposals and suggested further research possibilities.

Ključne besede:working with perpetrators of violence, programmes for perpetrators of violence, the role of coordinators of violence prevention, the role of social workers, cooperation with non governmental organisations

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj