Zgodovina medsebojnih nesporazumov in predsodkov med krščanstvom oziroma krščansko teologijo ter modernostjo/modernizmom je dolga in zapletena. Če hočemo izpostaviti temeljne značilnosti modernosti, menim, da moramo opozoriti na tri glavne pojave ki so poleg drugih značilni za modernost. To so: sekularizacija družbene/politične sfere, vera v napredek (ki vodi v ideologijo progresivizma), in pojem svoboščin posameznika in človekovih pravic, ki se izražajo v različnih »liberalnih« težnjah in v ideji pluralistične družbe. Vse tri omenjene lastnosti modernosti so bile tarča ostrih napadov s strani teologov in duhovščine različnih vej krščanstva. V 20. stoletju, ko jih ni bilo več mogoče ignorirati ali zametati, se spremeni ton teoloških besedil in omenjene značilnosti postanejo predmet teološke artikulacije in včasih celo poveličevanja.
V tem pogledu predstavlja zanimiv primer pravoslavna teologija, ki je šele v zadnjem času vstopila v resen teološki dialog z modernostjo in post-modernostjo ter nekaterimi njunimi pojavnimi oblikami. Namen razprave je analizirati te značilnosti modernosti in preučiti obojestransko koristnost dialoga med pravoslavno teologijo ter moderno, sodobno kulturo.
|