izpis_h1_title_alt

Laboratorijsko preučevanje kontaktnega delovanja lesnega pepela domačega kostanja (Castanea sativa Mill.), črne jelše (Alnus glutinosa L.) in navadnega gabra (Carpinus betulus L.) na lazarje (Arion spp., Gastropoda, Arionidae)
Luzar, Klavdija (Avtor), Laznik, Žiga (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (1,32 MB)

Izvleček
V zadnjih letih so polži, predvsem lazarji (družina Arionidae), pridobili na statusu gospodarsko pomembnih škodljivcev v kmetijstvu. Za njihovo zatiranje, predvsem zaradi učinkovitosti ter enostavnega nanosa, pridelovalci najpogosteje posežejo po fitofarmacevtskih sredstvih (t.i. limacidih), ki lahko imajo negativen vpliv na okolje. Zato se dandanes povečuje težnja po iskanju alternativnih metod zatiranja polžev. Ena izmed snovi s potencialnim limacidnim delovanjem je tudi lesni pepel. V naši raziskavi smo v laboratorijskem poskusu preučevali limacidno delovanje treh vrst lesnega pepela; domačega kostanja (Castanea sativa Mill.), črne jelše (Alnus glutinosa L.) in navadnega gabra (Carpinus betulus L.) ter njihovih kombinacij v razmerju 1:1 na lazarje (Arion spp., Gastropoda, Arionidae). Preučevali smo kontaktno limacidno delovanje z valjanjem lazarjev v pepel in kontaktno limacidno delovanje pepela kot prehodne ovire. Spremljali smo različne parametre, kot so smrtnost, sposobnost hranjenja, spremembo telesne mase ter (ne)prehod ovire iz pepela. Limacidnega učinka pri kontaktnem delovanju z valjanjem nismo potrdili pri nobenem izmed preučevanih lesnih pepelov. Nasprotno pa smo dokazali limacidno delovanje lesnega pepela kot prehodne ovire. Za najuspešnejšega izmed uporabljenih se je izkazal lesni pepel navadnega gabra. Uporaba lesnega pepela v varstvu rastlin pred polži predstavlja potencial. V prihodnje bi bilo smiselno opraviti tudi poskuse na prostem.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:Gastropoda, Arion spp., lazarji, laboratorijski poskus, lesni pepel, kontaktno delovanje, zatiranje, okoljsko sprejemljive snovi, varstvo rastlin
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga (mb22)
Tipologija:2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:BF - Biotehniška fakulteta
Leto izida:2019
Založnik:[K. Luzar]
UDK:632.64:632.935.7(043.2)
COBISS.SI-ID:9260409 Povezava se odpre v novem oknu
Število ogledov:264
Število prenosov:73
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
 
Skupna ocena:(0 glasov)
Vaša ocena:Ocenjevanje je dovoljeno samo prijavljenim uporabnikom.
:
Objavi na:AddThis
AddThis uporablja piškotke, za katere potrebujemo vaše privoljenje.
Uredi privoljenje...

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:LABORATORY INVESTIGATION ON CONTACT EFFICACY OF THE WOOD ASHES OF SWEET CHESTNUT (Castanea sativa Mill.), BLACK ALDER (Alnus glutinosa L.) AND COMMON HORNBEAM (Carpinus betulus L.) AGAINST THE SLUGS (Arion spp., Gastropoda, Arionidae)
Izvleček:
In recent years, the slugs, mainly the Arionidae family, have been labeled as an economically important agricultural pest. For their control, growers most often use synthetically produced pesticides (i.e., molluscicides), especially because of efficiency and simple application. However, molluscicides can have a negative impact on the environment. Therefore, an increasing tendency to find alternative means and measures of slug control exists. One of the substances with potential molluscicidal action is wood ash. In our experiment, the effects of different types of wood ashes have been studied for their contact efficacy against slugs. Three types of wood ashes; sweet chestnut (Castanea sativa Mill.), black alder (Alnus glutinosa L.), and common hornbeam (Carpinus betulus L.) and their combinations in a ratio of 1:1 have been studied against the Arion slugs (Gastropoda, Arionidae). Contact molluscicidal activity was studied by rolling the slug in the wood ash and by creating an ash obstacle. We studied different parameters, such as mortality rate, eating capacity (nourishment), weight changes, and the (non)crossing of the wood ash obstacle. No molluscicidal effect was confirmed in any of the wood ashes examined by the rolling contact activity test. In contrast, we have demonstrated the molluscicidal effect of wood ash as a crossing obstacle. Among the ashes used, the wood ash of a common hornbeam had the best contact efficiency. Therefore, the use of wood ash in the protection of plants against slugs may represent a potential breakthrough. Nevertheless, additional research in outdoor conditions is needed.

Ključne besede:Gastropoda, Arion spp., slugs, laboratory experiment, wood ash, contact efficacy, controlling, environmentally safe compounds, plant protection

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Komentarji

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti.

Komentarji (0)
0 - 0 / 0
 
Ni komentarjev!

Nazaj