izpis_h1_title_alt

Razlike v doživljanju vaje pri uspešnih in manj uspešnih študentih glasbe
ID Korošec, Kaja (Avtor), ID Peklaj, Cirila (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (860,82 KB)
MD5: 582D5508BD23FAE4279E9F0B30F2C9FB

Izvleček
Raziskovalci v zadnjih letih glasbeno vajo vse pogosteje proučujejo z vidika samoregulativnega učenja, ki nudi okvir za integracijo številnih različnih dejavnikov učenja. Kljub temu nekateri vidiki, kot so motivacijski, predvsem pa čustveni, ostajajo slabo raziskani (McPherson, Miksza in Evans, 2018). Namen tega magistrskega dela je bila primerjava uspešnih in manj uspešnih študentov klavirja, glede na to, kako vajo razumejo in se je lotevajo, kaj jih za vajo motivira in kako jo čustveno doživljajo. Podatki so bili zbrani in obdelani po metodi pojmovnega mreženja (Trochim, 1989; Kane in Trochim, 2009). Udeleženci so v dveh skupinah po šest pianistov prek spleta odgovarjali na odprta vprašanja, ki so se navezovala na kognitivno-vedenjske in čustveno-motivacijske vidike vaje. Odgovore so vnašali v skupinsko preglednico, nato pa jih je vsak udeleženec po svoje razdelil v poljubno število pomenskih kategorij in ocenil, kako pomembno se mu zdi za učinkovitost vaje to, kar opisuje izjava, in kako pogosto to doživlja ali počne tudi sam. Rezultati večrazsežnostnega lestvičenja in Wardove hierarhične grozdne analize so pokazali, da je razumevanje vaje pri uspešnejših študentih bolj poglobljeno in kompleksno ter da se v največji meri posvetijo predvsem interpretativnim, tehničnim in telesnim vidikom vaje, medtem ko manj uspešni največ časa posvetijo organizaciji vaje. Na motivacijskem področju so uspešni študenti omenjali tako usmerjenost v približevanje izkazovanju zmožnosti kot približevanje obvladovanju, vendar je bilo slednje omenjano več kot trikrat pogosteje. Manj uspešni pianisti so se ravno obratno v večji meri navajali približevanje izkazovanju zmožnosti, poleg tega pa so omenjali še izogibanje neobvladovanju in izkazovanju nezmožnosti. Razlike so bile opazne tudi pri čustvenem doživljanju vaje – medtem ko so uspešni pianisti navajali predvsem pozitivna čustva (užitek, zadovoljstvo ipd.), so manj uspešni navajali predvsem negativna (frustracija, strah ipd.). Pri razumevanju učinkovite vaje se kaže potreba po upoštevanju in boljšem razumevanju vloge čustev.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:dosežki, glasbeniki, motivacija, samoregulativno učenje, vaja
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FF - Filozofska fakulteta
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-108733 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:16.07.2019
Število ogledov:746
Število prenosov:154
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Differences in the perceptions of daily practice between high achieving and low achieving piano students
Izvleček:
In recent years, musical practice has become more frequently addressed through the framework of self-regulated learning. Although the framework offers good integration of different learning aspects, some aspects - like motivational and emotional aspects of practice – are less well researched (McPherson, Miksza & Evans, 2018). The purpose of this study was to compare high- and low-achieving piano students in regard to their understanding of practice, how they approach it, what motivates them for practice, and how they experience practice emotionally. The data were gathered and analysed using concept mapping (Trochim, 1989; Kane & Trochim, 2009). Two groups of pianists (with six participants each) were formed; one with no formal achievements and one with an average of more than three formal achievements in the past five years. The groups answered questions concerning cognitive-behavioural and motivational-affective aspects of their practice via two separate google spreadsheets (they were anonymous). Each participant classified their given answers freely into any number of categories. They evaluated each answer in regard to importance and frequency of the described strategy or experience. The results showed that the high-achieving showed a more in-depth and complex understanding of practice and focused more on interpretation, technique and body, while the low-achieving group focused more on the organization of practice. Differences were found in regard to motivational-affective aspects of practice. The high-achieving pianists mentioned mastery goal orientation and positive emotion much more frequently than the low-achieving. The latter mainly reported focusing on performance goals and negative emotion, while also mentioning mastery-avoidance and performance-avoidance. There is a clear need to for an integration of motivational and emotional aspects of practice into our understanding of efficient practice.

Ključne besede:achievement, motivation, musicians, practice, self-regulated learning

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj