izpis_h1_title_alt

Sinteza in vrednotenje sond z 1,2,3,4-tetrahidrokinolinskim skeletom za mikroskopijo STED
ID Godec, Alan (Avtor), ID Pajk, Stane (Mentor) Več o mentorju... Povezava se odpre v novem oknu

.pdfPDF - Predstavitvena datoteka, prenos (7,06 MB)
MD5: E34F9DF0CEBB6C2DB87BD0BA89807A85

Izvleček
Fluorescenca je oblika fotoluminiscence, ki so jo prvič dokumentirali že v 16. in 17. stoletju. Velik mejnik v njeni zgodovini predstavlja publikacija Georga Gabriela Stokesa leta 1852, v kateri je tudi prvi izumil izraz fluorescenca. Fluorescenčna mikroskopija je danes ključno orodje v biomedicini, biologiji in znanosti o materialih, katere ločljivost je bila do pred kratkim omejena z uklonsko limito. To se je spremenilo z iznajdbo super resolucijskih tehnik, med katere spada tudi mikroskopija z vzbujenim praznjenjem emisije (STED), ki omogočajo ločljivost nekaj deset nanometrov. Ker so super resolucijske tehnike relativno nove, primanjkuje komercialno dostopnih fluoroforov za določene aplikacije. Mednje spadajo tudi označevanje bioloških membran in ogljikovih nanocevk, ki tako predstavljata obetavno področje za raziskovanje. V okviru magistrske naloge smo načrtovali in sintetizirali derivate kumarina in nilsko modrega z namenom, da bi jih z različnimi strukturnimi spremembami v čim večji meri prilagodili vezavi na biološke membrane in ogljikove nanocevke, izboljšali foto-fizikalne lastnosti ter sočasno naredili primerne za mikroskopijo z vzbujenim praznjenjem emisije. Uspešno smo sintetizirali dva derivata nilsko modrega in dva derivata kumarina. Ovrednotili smo posamezne sintezne stopnje in v primeru neuspešne izvedbe ali nižjih izkoristkov navedli morebitne razloge ter predlagali možne rešitve. Ocenili smo vpliv načrtovanih strukturnih sprememb na foto-fizikalne lastnosti fluoroforov in tri spojine z ugodnimi preliminarnimi lastnostmi poslali na nadaljnje raziskave na Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani. Za kumarinski derivat 18 so potrdili, da se odlično veže na ogljikove nanocevke, vendar so tudi ugotovili, da nastali kompleks sveti nezadostno, najverjetneje, ker testiran tip ogljikovih nanocevk duši fluorescenco. Za spojini 8 in 11 so ugotovili, da sta, zaradi nespecifičnega označevanja membran, neprimerni za uporabo na sesalskih celicah, vendar se je derivat nilsko modrega 11 s sulfonsko polarno glavo pozneje izkazal kot dober kandidat za vizualizacijo bakterijske plazemske membrane z mikroskopijo z vzbujenim praznjenjem emisije. Žal pa pri nobeni spojini nismo dosegli bistvenega izboljšanja proti fotobledenju, ki tako predstavlja izziv za prihodnje raziskovanje.

Jezik:Slovenski jezik
Ključne besede:STED, kumarin, nilsko modro, membranske sonde, ogljikove nanocevke
Vrsta gradiva:Magistrsko delo/naloga
Organizacija:FFA - Fakulteta za farmacijo
Leto izida:2019
PID:20.500.12556/RUL-107975 Povezava se odpre v novem oknu
Datum objave v RUL:11.06.2019
Število ogledov:1174
Število prenosov:384
Metapodatki:XML RDF-CHPDL DC-XML DC-RDF
:
Kopiraj citat
Objavi na:Bookmark and Share

Sekundarni jezik

Jezik:Angleški jezik
Naslov:Synthesis and evaluation of probes with the 1,2,3,4-tetrahydroquinoline scaffold for stimulated emission depletion microscopy
Izvleček:
Fluorescence is a form of photoluminescence, which was first documented as early as 16th and 17th century. A big milestone in its history represents the publication by George Gabriel Stokes in 1852, in which he also coined the term fluorescence. Nowadays fluorescence microscopy is an essential tool in biomedicine, biology and materials science, but was until recently restricted in its resolution by diffraction limit. That has changed with the invention of super resolution techniques, one of them being stimulated emission depletion microscopy (STED), which enable a resolution of a few tens of nanometers. Because super resolution techniques are relatively new, there is a shortage of commercially available fluorophores for certain applications. These also include labeling of biological membranes and carbon nanotubes, which represent a promising field of research. Within the scope of this Master's thesis, we designed and synthesized coumarin and Nile Blue derivatives with various structural changes in order to adapt them to the greatest extent possible for labeling biological membranes and carbon nanotubues, improve photophysical properties and simultaneously make them suitable for stimulated emission depletion microscopy. We successfully synthesized two Nile Blue and two coumarin derivatives. We evaluated individual synthesis steps and in the case of failure or lower yields determined plausible causes and suggested possible solutions. We assessed the impact of the planned structural changes on the photophysical properties of fluorophores and sent three compounds with favorable preliminary properties to further research at the Jožef Stefan Institute in Ljubljana. For the coumarin derivative 18, it was confirmed that it binds excellently on carbon nanotubes, but was also found that the brightness of the formed complex is inadequate, most likely because the tested type of carbon nanotubes quenches fluorescence. For compounds 8 and 11¸ it was determined, that they are unsuitable for use on mammalian cells, due to their nonspecific labeling of membranes, however the Nile Blue derivative 11 with the polar sulphonic head subsequently proved to be a good candidate for the visualization of the bacterial plasma membrane with stimulated emission depletion microscopy. Unfortunately, we did not achieve a significant improvement against photobleaching for any of the compounds, which represents a challenge for future research.

Ključne besede:STED, coumarin, Nile Blue, membrane probes, carbon nanotubes

Podobna dela

Podobna dela v RUL:
Podobna dela v drugih slovenskih zbirkah:

Nazaj